Dohodnina in preobrat

Državni zbor je potrdil novelo zakona o dohodnini, s katero bodo omiljene nekatere populistične, a javnofinančno nevzdržne in bogatim naklonjene rešitve, ki jih je tik pred aprilskimi državnozborskimi volitvami uzakonila Janševa koalicija SDS-NSi-Konkretno.

Med drugim je odpravljeno postopno zviševanje splošne olajšave na 7500 evrov do leta 2025. Prihodnje leto se bo splošna olajšava tako zvišala na 5000 in ne na 5500 evrov, uvedena pa je nova olajšava, ki zmanjšuje davčne obveznosti mladih do dopolnjenega 29. leta. Z novelo se stopnja davka v najvišjem, petem dohodninskem razredu, torej za tiste z najvišjimi prihodki, vrača s 45 odstotkov na 50. Zvišala se bo tudi obdavčitev samostojnih podjetnikov »normirancev«, saj bo za prihodke nad 50 tisoč evrov po novem priznanih 40 odstotkov normiranih odhodkov in bo davčna osnova višja, za prihodke do 50 tisočakov pa se nič ne spreminja, naprej ostaja priznanih 80 odstotkov normiranih odhodkov.

Poslanci Nove Slovenije, ki so marca glasovali za Janševe popravke dohodninske zakonodaje, so se ponedeljkovega glasovanja vzdržali, čeprav je bilo pri normirancih sprejeto njihovo dopolnilo. Že pred tem so se v petek vzdržali glasovanja o zahtevi Janševe SDS po razpisu posvetovalnega referenduma o noveli istega zakona. Čeprav vzdržani glasovi zagotovo nosijo neko sporočilo, pri nobenem od glasovanj, ne v petek ne v ponedeljek, glasovi poslank in poslancev NSi ne bi nič spremenili. Bi pa spremenili marca letos – brez njihove podpore Janšev zakon o dohodnini ne bi bil sprejet (za je glasovalo 45 poslancev, proti 40).

Je glasovanje NSi v parlamentu posledica domnevnega razhoda, ki smo ga opazovali v obliki javnega besednega pingponga med Matejem Toninom in Janezom Janšo? NSi je bila še pred pol leta konstruktivna partnerica koalicije, poleg tega je bila v ponedeljek spremenjena dohodninska zakonodaja v predvolilnem času ena izmed pomembnejših tem te stranke. Spomnimo se denimo gesel »višje plače za vse«.

A v politiki je mogoče vse, Tonin se je nemudoma po trojnem referendumskem porazu distanciral od Janše, čeprav je zgolj nekaj dni pred referendumom h glasovanju proti zakonu o RTV njegova NSi pozivala z utemeljitvijo, da se »v imenu depolitizacije« s tem zakonom dejansko »izvaja politizacija«, pa tudi poslanec NSi Jernej Vrtovec, danes zadržan kritik politike SDS, je še vedno prepričan, da so v času tretje Janševe vlade »vladali zelo dobro«. Zanimivo bo spremljati, kako bo NSi do naslednjih volitev postala »konkurenčnejša«. Tako je namreč poslanec Vrtovec z besedami neoliberalnega trga, v katerega NSi močno verjame, opisal naslednji temeljni cilj te stranke.

Trenutno ni jasno, kakšna bo usoda sprejetega dohodninskega zakona. Poslanska večina je sicer zavrnila pobudo stranke SDS za razpis posvetovalnega referenduma, saj po slovenski ustavi referendumi o davkih niso mogoči, lahko pa se SDS odloči za zavlačevanje in se zaradi zavrnitve referendumske pobude obrne na ustavno sodišče. Tam bo sicer gotovo izgubila, a zaradi poslovniških rokov bi bila s tem odložena tudi uveljavitev dohodninske reforme.

Matej Tonin obljublja, da pri takšnih rabotah njegova stranka ne bo več sodelovala. Prej z njimi ni imel težav. Bila je ena od tistih, ki so skupaj s SDS pisale precej bizarno (in neuspešno) zahtevo po ustavni presoji, katere namen je bil prepovedati delovanje strank Levica in SD.