Film / Faraon, divjak in princesa

Le Pharaon, le Sauvage et la Princesse, 2022, Michel Ocelot

Marcel Štefančič jr.
MLADINA, št. 50, 16. 12. 2022

Kaj ima ljubezen s tem?

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Marcel Štefančič jr.
MLADINA, št. 50, 16. 12. 2022

Kaj ima ljubezen s tem?

Tale animirani film o uporu in ljubezni – delo Michela Ocelota, veterana francoske animacije (Kiriku in čarovnica) – je spleten iz treh zgodb: prva se dogaja v faraonskem Egiptu, druga v francoskem srednjem veku, tretja pa v sultanski Turčiji. Kar pomeni, da se dogajajo ravno dovolj daleč v preteklosti, da si lahko privoščijo vse tiste pravljične seksizme (in orientalizme), ki bi jih – če bi se te zgodbe dogajale danes – gibanje #MeToo odločno in neusmiljeno črtalo. Ženske so namreč le darila, le pasivne žrtve, zlasti v prvih dveh zgodbah – fant, ki se upre (in osvoji Egipt oz. srednjeveški grad), za nagrado dobi dekle. Le v tretji zgodbi – najbolj barviti (prva animira profile, druga črne silhuete) – se uporniškemu princu, ki se prelevi v migrantskega prodajalca krofov, pridruži tudi princesa. Za nagrado.

Ja, film sporoča: na koncu zmaga ljubezen! A ljubezen, ki zmaga, predpostavlja spolno hierarhijo. (Kinodvor/Kinobalon)

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Kako postati Slovenec?

Kakšna sreča, da se nam ni treba učiti slovenščine pri 30 ali celo 50 letih

»Fental te bom z lastnimi rokami«

Če razkrivaš skrajno desnico, prejmeš grožnje

Naslovna tema

Ne streljajte na Božička

Vlada Roberta Goloba je izpeljala toliko sistemskih sprememb, da so se zoper njo postavile skoraj vse najmočnejše interesne skupine v državi