TV komentar / Učna doba Roberta G.

Televizijskim navdušencem je zadnja vladna kriza ponudila izjemno priložnost: v živo lahko opazujemo, kako se predsednik vlade Robert Golob iz tedna v teden uči nastopati v kriznih razmerah – zdaj namreč ni več razrešeni predsednik uprave Gen-I, torej žrtev janšizma, ne sveži in malce nespretni premier, čigar negotovosti, nerodnosti in napake jemljemo z dobrohotnostjo mame in se malo posmejimo. Zdaj je polnokrvni politik, za katerega je že jasno, da je namazan z vsemi žavbami, ne vemo le tega, ali so nam te žavbe všeč ali ne. No, vemo pa nekaj: ko politiki nastopajo v kriznih situacijah, dejansko lovijo neko drobno ravnotežje med prizadetostjo in užaljenostjo. Ne smejo delovati preveč prizadeti, da niso videti mevže, ne smejo biti preveč užaljeni, da ne delujejo arogantno – a hkrati morajo pokazati, da so prizadeti, ker je to glavni način prepričevanja splošne javnosti. Ima pa Slovenija v zadnjih letih eno veliko zbirko užaljenih veličin na položaju predsednika vlade – in Golobov predhodnik Janez Janša je v kalimerovstvu malodane svetovni prvak –, zato Golob niti nima tako težkega dela.