Janševi podtaknjenci

Leto, ko smo zavrli najbolj množično politično kadrovanje doslej

Podatki o tem, kakšno opustošenje je povzročil kadrovski cunami tretje vlade Janeza Janše, so impozantni. Samo v državni upravi, kjer je zaposlenih približno 30 tisoč uradnikov in funkcionarjev, se je med Janševo vladavino število zaposlenih povečalo za 512 ljudi, torej za 1,63 odstotka. Toda to so le dodatno zaposleni. Vseh na novo zaposlenih je veliko več.

Pred slovesom je Janševa vlada vsak mesec objavila več kot 300 javnih razpisov, namenjenih zaposlitvi za nedoločen čas v državni upravi, čeprav so tam že leta 2020 in 2021 za nedoločen čas na novo zaposlili več kot tisoč ljudi. Samo na sejah je vlada Janeza Janše opravila okoli 1500 kadrovskih zamenjav na najpomembnejših položajih. Vse to pomeni, da je bilo v zgolj dveh letih zamenjanih od pet do deset odstotkov zaposlenih v državni upravi.

Te zamenjave so še toliko bolj škodljive, ker so bile večinoma izpeljane strogo po političnem ključu, tako da so bili neodvisni strokovnjaki že v izhodišču nezaželeni. Nova vlada Roberta Goloba je denimo z avgusta končano analizo ugotovila, da je skoraj tretjina tistih, ki so imeli v Janševem času tako imenovane kabinetne zaposlitve in so v državno upravo prišli mimo razpisov, nazadnje dobila službo za nedoločen čas. Ob odhodu vlade Marjana Šarca je bil le en tak primer.

Politično kadrovanje je pod tretjo vlado Janeza Janše dobilo še nevidene razsežnosti. Tik pred odhodom je ustanavljala nepotrebne institucije, to je bil recimo urad za demografijo, kjer sta službo za nedoločen čas dobila Jon Petek, sin Mira Petka, in Aleš Primc. Tudi politično kadrovanje v gospodarstvu je potekalo v višji prestavi. Tako je bil recimo podpredsednik NSi Valentin Hajdinjak, ki je leta 2003 diplomiral z nalogo Predvidene spremembe na trgu banan v Republiki Sloveniji ob vstopu v EU, izbran kar za predsednika uprave Darsa.

Razmahnilo se je tudi nepotistično kadrovanje. V službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko sta delo za nedoločen čas dobila Marko Pukšič, sin bivšega poslanca SDS in SLS Franca Pukšiča, in Matej Forte, sin Alenke Forte, ki je predsednica zdravstvenega odbora SDS. Nepotistično kadrovanje je potekalo tudi v gospodarstvu: letos odstavljeni predsednik nadzornega sveta Telekoma Iztok Černoša je denimo soglašal, da je v Telekomovi hčerinski družbi GVO direktor postal Zef Vučaj, a šele po tem, ko je ta v nekem drugem (rudarskem) podjetju zaposlil njegovo ženo Jasmino Černoša, ki je bila pred tem avtorica zapisov na spletni strani SDS Nova24.

Vlada Roberta Goloba je sicer obljubila, da bo kadrovanje depolitizirala in preverila vse sporne kadrovske poteze. A pri tem ni bila načelna. Pri zamenjavah nadzornih svetov so letos na vseh funkcijah denimo ostali kadri NSi ne glede na svojo strokovnost. Tako je bilo v Holdingu Slovenske elektrarne, v družbi 2TDK, ki gradi drugi tir, predstavnik NSi je še vedno v Slovenskem državnem holdingu pa v Kapitalski družbi. Tudi Valentin Hajdinjak še naprej ostaja na čelu Darsa.