Bodi mi miren

Med k dramatiziranju nagnjenimi narodi hribovitega polotoka, ki je pravzaprav večno nemirno črevesje Evrope, je v rabi izraz ’balkanska mentaliteta’. Z njim se od nekdaj označuje miselnost lokalnih vojvod, voždov in drugih samodržcev, ki venomer iščejo načine za razširitev svojega gospostva. Največkrat se jim domišljija ustavi pri meču in ognju. Ta je leta 2022 pričel tleti (kakopak) na Kosovu.

Po 11 letih se je iztekla veljavnost starih registrskih tablic s srbskimi oznakami, ki so jih uporabljali Srbi na severu. Albanska vlada se je, namesto da bi jim veljavnost podaljšala, odločila, da bo šla malo drezat v zlokobno brenčeči osir – ker, hej, kaj pa se nam lahko zgodi. Na primer vzrojenje 50 tisočnij kosovskih Srbov, izstop okoli 600 srbskih javnih uslužbencev iz državnega aparata, aretacije, postavljanje barikad na upornih območijh in prvi streli, odmevi morij iz devetdesetih let. Onkraj meje je srbski predsednik Aleksandar Vučić že rožljal z orožjem, kosovska vlada pa je nato uveljavitev spornega odloka zgolj odložila v 2023.

Veselo je bilo tudi v BiH, kjer je Milorad Dodik s tesno zmago spet postal predsednik Republike Srbske, čeprav je narod v Banjaluki protestiral proti mahinacijam. Tudi na ravni federacije so se na volitvah predstavnikov vseh treh nacionalnih entitet v skupno predsedstvo pojavljale nepravilnosti, ponekod so celo pesti zapele – budi mi miran i dobro mi stoj. Balkan, nekaj bo na tem. Vseeno je EU BiH v izteku leta podelila status kandidatke, Srbija naj bi ga dobila kmalu. Bolje nemirna čreva v lastni notranjosti kakor na plotu.