Onesnaževalci

Inšpektorat za okolje in prostor je tik pred novim letom poročal o rezultatih usmerjene akcije: pri 31 podjetjih so v letih 2021 in 2022 preverjali preseganje mejnih vrednosti izpustov in doslej kršiteljem izdali devet inšpekcijskih odločb – dva kršitelja sta zahteve iz odločb izvršila šele po grožnji z denarno kaznijo. Ker ima javnost pravico vedeti, kdo krši okoljevarstvena dovoljenja in onesnažuje bolj, kot je dovoljeno, smo inšpekcijske odločbe pridobili po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja. Kdo so kršitelji in kakšne so kršitve?

Izbor 31 podjetij ni bil naključen. Med njimi so podjetja, pri katerih so občasne meritve v letih 2020 in 2021 nakazovale preseganje mejnih vrednosti iz okoljevarstvenih dovoljenj in predpisov, ter podjetja, ki agenciji za okolje sploh niso poročala o meritvah. Pri ukrepanju inšpektorata gre torej za precejšnje časovne zamike med zaznanimi kršitvami in izvedbo inšpekcij, kar sami opravičujejo s premalo kadri glede na več kot 450 predpisov, ki urejajo področja inšpektorata (31. decembra 2021 so imeli zaposlenih 131 inšpektorjev, 11 nadzornikov in 48 drugih uslužbencev). Naš inšpektorat ima v primerjavi s tujimi tudi druge pomanjkljivosti, ki prav tako podaljšujejo postopke, denimo ker sam nima zmogljivosti za meritve, mora izvajalce najti prek (dolgotrajnih) javnih razpisov. Ob pregledih sicer inšpektorji najprej preverjajo zadnje (staro) poročilo o monitoringu izpustov, ki jim ga predložijo podjetja sama.

V konkretnem nadzoru izpustov 31 podjetij je inšpektorat do konca lanskega leta zaključil ugotovitvene postopke (le) za 19 podjetij, izmed teh pa je osmim izdal inšpekcijske odločbe, enemu podjetju dve. In sicer podjetjem Siliko – Poslovna enota Boštanj, Pivovarna Laško, SIJ Acroni, Livar Ivančna Gorica, SI - CORE iz Loškega Potoka, Panvita Kmetijstvo, Lespak iz Verda in InterCal iz Zagorja ob Savi. Podjetji, ki sta prejeli inšpekcijsko odločbo, a sta napake odpravili šele po dodatni grožnji z denarno kaznijo, sta poslovna enota podjetja Siliko v Boštanju in Pivovarna Laško.

V poslovni enoti vrhniškega podjetja Siliko v Boštanju je inšpekcija septembra 2021 izvedla pregled po prijetih prijavah. V enoti poteka vbrizgavanje gumi-tehničnih in plastičnih izdelkov, polizdelki iz gume in silikona se segrevajo, na kovinske in plastične izdelke pa se vnaša tudi lepilo. Odločba iz oktobra 2021 navaja, da je podjetje inšpekciji predložilo zadnje poročilo o emisijah s konca leta 2019, ki je potrjevalo, da so bile v treh komorah za nanos lepila mejne vrednosti za skupni organski ogljik (TOC) močno presežene, v eni za več kot 18-krat, v drugi več kot šestkrat in v tretji za več kot petkrat. TOC vključuje vse spojine ogljika, tudi dioksine, furane in benzen, ki spada med najpomembnejše nevarne (rakotvorne) snovi v zraku. Iz odločbe inšpekcije izhaja tudi, da je podjetje leta 2018 porabilo nekaj več kot sedem ton topil, inšpekcijo pa so z izjavo in dokazili prepričali, da so v letih 2020 in 2021 pod mejnimi petimi tonami. Inšpekcija je z odločbo zahtevala, da Siliko Boštanj do 31. decembra 2021 izvede ukrepe, da mejne vrednosti TOC ne bodo več presežene, zahtevala pa je tudi dokazila z ustreznimi meritvami. A podjetje ukrepov v roku ni izvedlo – izvedlo jih je šele, ko je inšpekcija zagrozila z denarno kaznijo. Podjetje Siliko je v lasti Janka Koprivca, ki je bil na lanski Managerjevi lestvici stotih najbogatejših Slovencev uvrščen na 45. mesto, s 54,2 milijona evrov ocenjenega premoženja.

Čeprav bi morali biti prebivalci seznanjeni s kršitvami in prekomernim onesnaževanjem v svojem okolju, smo morali inšpekcijske odločbe pridobiti po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja.

Ukrepe je šele po grožnji inšpekcije z denarno kaznijo izvedla tudi Pivovarna Laško Union, enota v Laškem. Inšpekcijska odločba iz marca 2020 razkriva, da je pivovarna prav tako presegala izpuste za skupni organski ogljik (TOC). Zadnje poročilo o občasnih meritvah emisij, ki ga je za pivovarno izvedlo pooblaščeno podjetje in ga je pivovarna pokazala ob inšpekciji, je potrjevalo, da na enajstih od trinajstih izpustih izmerjene emisije onesnaževal v zrak niso presegale mejnih vrednosti. Na dveh izpustih pa je bilo preseganje visoko; koncentracija TOC je bila na enem 1033,5 in na drugem 310,5 miligrama na kubični meter, mejna koncentracija, skladna z okoljevarstvenim dovoljenjem, pa je za oba 50 miligramov na kubični meter. Pivovarni je inšpekcija naložila, da mora do 1. januarja 2021 izvesti ukrepe, da do preseganja mejnih vrednosti ne bo več prihajalo, vendar, kot rečeno, pivovarna prvotnega skoraj devetmesečnega roka ni upoštevala.

Ostala šesterica kršiteljev, ki so prejeli inšpekcijske odločbe, je ukrepe že izvedla, pri večini pa so postopki še odprti.

Eden teh, ki je odločbo izpolnil v roku, je jeseniški SIJ Acroni, ki je del Skupine SIJ. Inšpekcija je junija 2021 ob pregledu dokumentacije na enem merilnem mestu naprave za vroče valjenje železa in jekla potrdila preseganje emisij »prašnatih anorganskih snovi 2. in 3. nevarnostne snovi« na merilnem mestu in Acroniju naložila štirimesečni rok za izvedbo ukrepov, ki bodo preprečevali preseganje mejnih vrednosti. Skladno z okoljevarstvenim dovoljenjem vsota delcev obeh skupin v izpustih (gre za vrsto kovin in njihovih spojin, od kobalta, niklja, svinca, kroma in drugih) ne sme presegati en miligram na kubični meter. Kot so nam potrdili na SIJ, so prekoračili izpuste mangana, bakra in kroma. »Z vgradnjo zelo finih filtrov smo zagotovili učinkovito zajemanje prašnih delcev. Poročilo uradnega monitoringa o izpolnjevanju predpisanih vrednosti izpustov smo inšpektorici posredovali že 16. septembra 2021,« so odgovorili iz Skupine SIJ. Skupina težav z vlaganji v filtre oziroma kršitvami okoljskih dovoljenj ne bi smela imeti; po prvem polletju lani se je (kljub vsem krizam) hvalila z rekordi, ko je ob 730 milijonih evrov prodajnih prihodkov imela že 52,4 milijona evrov čistega dobička. SIJ je v času Janševe vlade 2004–2008 prešel v večinsko rusko last (Republika Slovenija ohranja 25-odstotni delež), baza dejanskih lastnikov pa kaže, da ima predsednik uprave SIJ Andrey Zubitskiy stalno prebivališče v Švici in ne več v Rusiji.

Podjetju SI - CORE iz Loškega Potoka, ki proizvaja lesene sredice za športno industrijo, je inšpektorat izdal kar dve odločbi. Decembra 2020 je inšpekcija ob obisku potrdila preseganje izpustov iz kurilne naprave na trdo gorivo, ki jo uporabljajo za ogrevanje prostorov, in zahtevala nove meritve do konca marca 2021. Presežene so bile vrednosti prahu, ogljikovega monoksida in skupnega organskega ogljika (TOC). Podjetje v roku novih meritev ni predložilo, zato mu je inšpekcija julija lani z odločbo dodelila nov rok za ukrepanje, to je 31. oktober lani, vendar pa so na inšpektoratu zapisali, da inšpekcijski postopek še ni končan. Do istega roka je moralo podjetje sicer na podlagi druge odločbe ustrezno vzpostaviti tudi obratovanje naprave za čiščenje prašnih delcev – sistema vrečastih filtrov, kar pomeni izdelati poslovnik za napravo in vzpostaviti vodenje obratovalnega dnevnika.

Podobno naj bi bilo stanje tudi pri podjetju Lespak iz Verda. V tem je inšpektorat zaradi več prijav in izraženega dvoma o pravilnosti rezultatov rednih meritev emisij v letu 2021 lani marca odredil izvedbo neodvisnih meritev. Maja je meritve nenapovedano izvedel Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, ki ga je inšpektorat izbral z javnim razpisom. Meritve so potrdile čezmerno obremenitev okolja oziroma presežene mejne koncentracije in mejni masni pretok skupnega prahu. Inšpektorat je podjetju julija lani z odločbo naložil, da v slabih treh mesecih uvede ukrepe za znižanje prekoračenih emisij iz naprav za proizvodnjo lesenih panelov ter izvede nove meritve. O slednjih je moralo seznaniti inšpektorat do 30. septembra lani.

Odločbe so prejeli Siliko – Poslovna enota Boštanj, Pivovarna Laško, SIJ Acroni Jesenice, Livar Ivančna Gorica, SI - CORE iz Loškega Potoka, Panvita Kmetijstvo Lipovci, Lespak iz Verda in InterCal iz Zagorja ob Savi.

Inšpektorat je novembra lani zaradi kršitev okoljevarstvenega dovoljenja izdal inšpekcijsko odločbo tudi podjetju Livar iz Ivančne Gorice in zahteval ukrepe do 30. aprila letos. Meritve septembra lani so namreč na dveh odvodnikih, ki kot plinasto gorivo uporabljata utekočinjeni naftni plin in se navezujeta na proces barvanja ulitkov, potrdile presežne izpuste dušikovih oksidov. No, v Livarju ne izvajajo tehničnih ukrepov, ampak pripravljajo vlogo za okoljsko ministrstvo, da jim v okoljevarstvenem dovoljenju podvoji mejne vrednosti za dušikove okside z zdajšnjih 100 na 200 miligramov na kubični meter. Tak dvig naj bi bil, trdijo, skladen z veljavno uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih kurilnih naprav, z dvigom pa bi bili njihovi izpusti znotraj dopustne vrednosti. Livar, ki ga lastniško obvladuje britanski finančni sklad Anacap, je leto 2021 spet končal s čistim dobičkom, in sicer 1,4 milijona evrov.

Podjetju Panvita Kmetijstvo je inšpektorat z odločbo naložil, da do 23. junija letos izvede sanacijske ukrepe, s katerimi bo zagotovilo skladnost emisij celotnega prahu iz naprav za pridelavo krme na lokaciji Lipovci. Podjetje sodi pod okrilje ene najbogatejših slovenskih družin Polanič (ocenjeno premoženje 48,2 milijona evrov). Odločba iz marca lani razkriva, da je podjetje moralo že do konca leta 2021 izdelati natančen program ukrepov za odpraševanje, potem ko je bilo na silosih v Lipovcih izmerjeno preseganje mejnih koncentracij prahu. Na enem mestu je bila denimo izmerjena količina prahu 225 miligramov na kubični meter, mejna vrednost pa je 20 miligramov. V programu podjetje obljublja montažo nove opreme do konca marca letos.

Odločbo je inšpektorat za okolje in prostor že avgusta lani izdal tudi podjetju InterCal iz Zagorja ob Savi, in sicer zaradi prekoračenih emisij hrupa pri proizvodnji apnenca. Ukrepe mora podjetje izvesti do 6. marca letos, nove meritve pa do 6. aprila. Odločba navaja, da je podjetje že pristopilo k sanaciji, a da je treba dodelati absorpcijske elemente v strojnici puhala in analizirati omejevanje aperiodičnih izbruhov hrupa. Podjetje, ki je imelo konec leta 2021 23 zaposlenih, je del avstrijske skupine WIG Wietersdorfer Klagenfurt, v katero spada tudi Salonit Anhovo.