Dialog o posegih v javni prostor je nujen

»Vsako Ljubljančanko in Ljubljančana na Rožnik vežejo posebni spomini. Rožnik je naš gozd. Zato upravičeno pričakujemo, da se bo z njim ravnalo skrbno, mi pa bomo s spremembami in posegi pravočasno seznanjeni.« Tako so se IPoP – Inštitut za politike prostora, Mladi za podnebno pravičnost in Protestival med drugimi odzvali na obsežno sečnjo, ki se po odločbi Zavoda RS za gozdove zadnje tedne izvaja na območju Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib.

Mestna občina Ljubljana (MOL), lastnica gozdov, je komunikacijsko (spet) zatajila. V ponedeljek, ko je zaradi sečnje pred Mestno hišo potekal protest, je objavila sporočilo za javnost S sanitarno sečnjo in pomlajevanjem gozda skrbimo za njegov razvoj in varen obisk, v uvodu pa zapisala, da je bilo pravzaprav vse o sečnji (na)povedano že sredi decembra. Mestna občina je res objavila dve sporočili za javnost. V prvem je 29. novembra sporočila, da bo 30. novembra potekalo označevanje tako imenovanega »nevarnega« drevja za posek, v drugem, 13. decembra, pa je napovedala, da se 14. decembra, torej dan kasneje, začenja sečnja. Ta novica je bila sredi veselega decembra uvrščena med sporočilo občine, da lahko obisk ljubljanskega živalskega vrta pozimi popestrimo z drsanjem na drsališču, in novico o prazničnem dogajanju na Tržnici Moste. To ni dialog – zlasti ne dialog, ki ga javnost zahteva pred posegi v bivalno okolje, posebej tako velikimi, kot je ta. V nobenem od sporočil, niti v decembrskem, občina ni razkrila, da bo padlo 389 dreves.

Od teh jih je 379 stoječih in deset takih, ki so ležala na tleh, podrl jih je veter, so sporočili iz Zavoda RS za gozdove. Zavod v sporočilu ponavlja, da gre za sečnjo »iz sanitarnih (bolezni, glive) in varnostnih razlogov ter za izboljšanje svetlobnih razmer za razvoj pomlajenega gozda«, posek v takšnem obsegu pa se menda zgodi »enkrat v daljšem časovnem obdobju«. Ker je po žledolomu leta 2014 na območju po ocenah padlo več kot 400 dreves, je govorjenje o tokratni sečnji kot o »stoletnem posegu« marsikoga zmotilo. A Boris Rantaša iz zavoda razlaga, da je dejansko prišlo do zadnje faze stoletnega rasnega cikla in je treba dati prostor mladim drevesom, ki so zdaj visoka že štiri do pet metrov in ki jih starejša drevesa lahko poškodujejo usodneje, kot bi jih, dokler so bila visoka dva metra. »Izgleda pa kot izgleda,« dodaja o poseku in pravi, da so na zavodu pripravljeni dati vsa pojasnila vsem, tudi oditi na teren. Vendar gre zdaj bolj ali manj le še za razpravo (z laiki) o tem, ali se poseku lahko reče golosek ali ne.

Pojavile so se tudi teorije, da bodo posekana drevesa z Rožnika končala na februarski dražbi lesa v Slovenj Gradcu in da se zato občini tako mudi s posekom. Jože Jeromel, ki zbira prijave na dražbo, je v sredo povedal, da do zdaj še nikoli niso imeli lesa iz Ljubljane, le nekaj iz okolice, in da tudi o poseku na Rožniku ne ve nič. Na dražbi je bil lani najdražji hlod prodan za 47.838 evrov ali za kar 23.800 evrov za kubični meter, šlo pa je za gorski javor.

In kakšne cene je dosegal les, ki ga bo tokrat največ padlo na območju Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib? Po podatkih Zavoda RS za gozdove bodo večinoma posekane bukve (35 odstotkov), lipe (18 odstotkov), beli gabri (12 odstotkov) in gorski javorji (10 odstotkov). Za kubični meter bukve so kupci lani v Slovenj Gradcu odšteli največ 373 evrov, v povprečju pa 132 evrov, podobno za kubični meter lipe, največ 300 evrov, v povprečju pa 144 evrov. Edini lani prodani hlod belega gabra je bil prodan za 90 evrov, kubični meter gorskega javorja pa je v povprečju dosegel ceno 513 evrov, najdražji kubični meter je bil prodan za 23.800 evrov, kot smo že zapisali.

Iz Mestne občine Ljubljana so sporočili, da zanikajo kakršnekoli pridobitne razloge za sečnjo dreves.