Kako približati ustavo ljudem?

V državnem zboru so v sodelovanju z ustavnim sodiščem že ob 20-letnici slovenske ustave dali izdelati Ustavo v stripu; ilustriral jo je Zoran Smiljanić. Na poljuden, zabaven in informativen način poskuša predstaviti izbrane člene ustave, s tem pa najmlajšim olajšati razumevanje demokracije. Pred kratkim so v sklopu praznovanja obletnic različnih dogodkov, povezanih z osamosvojitvijo, Ustavo v stripu animirali. Verjetno pri tem ni treba posebej poudarjati, da bi od ogleda animacije marsikaj odnesli tudi številni politiki.

»Ustava v stripu je eden izmed zelo privlačnih načinov, kako nekatere vsebine in koncepte, ki so obravnavani v ustavi, predstaviti javnosti in s tem povečati prepoznavnost ustave ter spodbuditi, da bralci primejo v roke tudi njen malo manj privlačen izvirnik,« je prepričana specialna in rehabilitacijska pedagoginja Živa Jakšić Ivačič. »Pomembno je poudariti, da je Ustava v stripu v prvi vrsti didaktični pripomoček za učitelje, namenjen za poučevanje osnovnošolskih otrok. Strip je odličen pripomoček za vzgajanje aktivnih državljanov, saj učencem abstraktne vsebine predstavi na preprostejši način, primeren za njihovo starost.« Seveda pa je ob stripu nujna tudi razlaga znotraj pedagoškega procesa, da lahko učenci vsebine razumejo, povežejo s svojimi izkušnjami in jih ponotranjijo, še poudari.

Ko je bila še študentka, se je lotila projekta Lahko berljiva ustava Republike Slovenije. Ta je izšla predlani in po njenih besedah poskuša vsebino ustave »približati odraslim osebam z motnjami v duševnem razvoju, ki so najbolj prikrajšane za dostopne, njim razumljive informacije in s tem tudi možnosti aktivnega sodelovanja v družbi«. Kmalu po začetku priprave tega dela so sicer ugotovili, da so ustava in drugi pravni akti prav tako nerazumljivi drugim prebivalcem, ki imajo težave z branjem ali razumevanjem prebranega, recimo starejšim ljudem, tujejezičnim priseljencem in nepismenim. »Konec koncev pa tudi vsem nam, ki smo tako imenovani pravni laiki in nismo vešči pravnega žargona.«

Ustava velja za temeljni in najvišji splošni pravni akt. Z njo so določeni pravna pravila in temeljna pravna načela državne ureditve ter temeljne pravice in dolžnosti vsakega državljana. Prav zato mora biti dostopna čim širši javnosti, je prepričana Jakšić Ivačičeva. »Zagotavljanje dostopnosti tega temeljnega akta države njenim državljanom pa ne sme biti zgolj plod dela angažiranih posameznikov, temveč obveza države.« Kot primer dobre prakse omenja ustavo v slovenskem znakovnem jeziku, ki jo je pripravila Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije. Velja omeniti, da je bila leta 2011 ustava izdana tudi v Braillovi pisavi.

»Če informacije, namenjene javnosti, skrivamo za strokovnim žargonom, držimo vajeti v svojih rokah, saj smo le mi tisti, ki lahko pravilno razlagamo vsebino,« je še prepričana Jakšić Ivačičeva. »S tem onemogočimo dostop do informacij tistim, ki jim je informacija namenjena. In ko se to dela z našimi temeljnimi pravicami in dolžnostmi ter z dogovorom, kako naša družba deluje, se moramo kolektivno vprašati, komu so take informacije zares namenjene.«