Zagotavljanje varnega okolja

Skupina raziskovalcev z ljubljanske Filozofske fakultete – vodila jo je sociologinja Milica Antić Gaber – je v sodelovanju s Pravno fakulteto v Ljubljani, Znanstvenoraziskovalnim središčem Koper in mariborsko Filozofsko fakulteto proučila in analizirala razmere, kar zadeva sistemsko obravnavo primerov spolnega nadlegovanja in nasilja na akademskem polju.

Kot je ob predstavitvi dejala vodja raziskovalne skupine, so ugotovili, da je to področje izrazito slabo urejeno. »Največ internih aktov imajo javne univerze in njihove članice, na našo prošnjo po sodelovanju so se tudi najbolj množično odzvale.« Od skupno povabljenih 69 institucij se jih je na prošnjo, naj pošljejo svoje interne akte, odzvala manj kot polovica. »Precej slab odziv na prošnjo po posredovanju dokumentacije je bil med javnimi in visokimi strokovnimi šolami in zasebnimi visokošolskimi zavodi. Izjemno pomanjkljiv institucionalni odziv pa smo opazili predvsem pri javnih raziskovalnih zavodih.«

Izsledki raziskave in predlogi, ki so jih pripravili v skupini, bodo podlaga za šolsko ministrstvo, ki si – tako mu narekuje tudi lani sprejeti zakon za urejanje položaja študentov – prizadeva letos pripraviti pravilnik, v katerem bo opredeljen postopek obravnave zaznanih kršitev.

»Raziskave kažejo, da je spolnega nadlegovanja in nasilja tam, kjer pretežno moški zasedajo položaje moči in kjer se ohranjajo neka tradicionalna prepričanja, več. In tega v akademskem okolju ni tako malo,« pove sodelujoča pri projektu, sociologinja Jasna Podreka. Po dveh primerih spolnega nadlegovanja, ki sta bila deležna velike pozornosti, enem na ljubljanski Filozofski fakulteti in drugem na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT), so bili storjeni koraki v pravo smer – na Filozofski fakulteti so bile na tem področju sprejete nove smernice, na ravni Univerze v Ljubljani se je posodobil pravilnik, vzpostavljen je bil tudi institut zaupnih oseb. »Vendar pa opažamo, da moramo še vedno ogromno narediti pri sami spremembi institucionalne kulture.«

Kot poudarja Jasna Podreka, je področje spolnega nadlegovanja in nasilja na akademskem polju slabo raziskano. Predlani objavljena raziskava raziskovalne skupine Rezistenca je ugotovila, da se je s spolnim nasiljem v univerzitetnem okolju že srečalo več kot deset odstotkov študentk. Storilci so bili v veliki večini moški, največkrat redni profesorji. Posebno težavo pri ukrepanju ob spolnem nadlegovanju in nasilju pa pomeni veljavni zakon o delovnih razmerjih, še dodaja, saj določa, da je poseg v položaj zaposlenega z odpovedjo mogoč le, če je bila prijava nasilja podana najkasneje tri mesece po dogodku. S predlogom, da bi se ti roki podaljšali, so se v raziskovalni skupini že obrnili na ministrstvo za delo in tam prav zdaj pripravljajo novelo zakona.

Igorju Pribcu in Matjažu Tribušonu, obema nekdanjima profesorjema, ki sta bila obtožena spolnega nadlegovanja, je bila na podlagi obtožb odvzeta možnost poučevanja. Oba sta zato z delodajalcem sprožila upravni spor. Zoper Tribušona je bila podana tudi kazenska ovadba na ljubljansko okrožno državno tožilstvo. Zadeva se nahaja v fazi pravnomočne uvedene kazenske preiskave.