V vojski bi se lahko zaposlili tudi tisti z zgolj osnovnošolsko izobrazbo

Predlog sprememb zakona o službi v Slovenski vojski predvideva znižanje meril za zaposlitev, tako bi se v vojski po novem lahko zaposlili tudi posamezniki s končano osnovno šolo, a pod pogojem, da ob delu pridobijo srednješolsko izobrazbo. S predlogom se na ministrstvu nadejajo pozitivnih učinkov pri zaposlovanju nižje izobraženih državljanov, ki jim bo pri tem ponujena pridobitev višje izobrazbe, predvsem pa rešitve kroničnega pomanjkanja kadrov.

V predlogu nove resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja je do leta 2040 predviden skupni mirnodobni obseg vojske na ravni do 10 tisoč pripadnikov, odgovarjajo na ministrstvu. V stalni sestavi je danes nekaj več kot 6000 uslužbencev. Na podlagi opravljene analize trga dela ocenjujejo, da je še mogoče pridobiti ustrezen kader za zaposlitev, pri čemer se opirajo na podatek, koliko polnoletnih oseb do starosti 27 let je vpisanih v najmanj srednjo poklicno šolo. Lani jih je bilo 18.465. »Če pripadnik ne bi izpolnil obveznosti po pogodbi o izobraževanju oziroma ne bi uspešno končal šolanja za pridobitev srednje poklicne oziroma srednje splošne ali strokovne izobrazbe, mu pogodba o zaposlitvi preneha, poleg tega mora vrniti stroške pridobitve srednje poklicne oziroma srednje splošne ali srednje strokovne izobrazbe v celoti,« dodajajo. Pred končanjem srednje šole vojakom ne bi zaupali zahtevnejših nalog ali opreme.

Že prejšnji obrambni minister Matej Tonin si je zastavil, da bo popolnil vojaške vrste, poleg manj konvencionalnih oblik novačenja kadra – na vojaških vadiščih je recimo metal granate, streljal z bazuko in se valjal po blatu – je mlade v vojsko vabil z dodatnimi štipendijami, možnostjo opravljanja vozniškega izpita med usposabljanjem in hitrejšega napredovanja ter z zvišanjem plač v vojski. Poleg tega je ministrstvo pod njegovim vodstvom zagnalo več kot milijon evrov vredno promocijsko kampanjo.

Leta 2020 se je vojski pridružilo 222 novih pripadnikov, leta 2021 pa 258. To je v primerjavi s prejšnjimi obdobji, ko se je v vojski na leto zaposlilo le nekaj več kot sto novih vojakov, mogoče razumeti kot uspeh. Čeprav se je hkrati treba vprašati, ali je vložek v promocijo vojaškega poklica upravičil končni izkupiček. Lani se je vojski na novo pridružilo 186 vojakov.

Bivši načelnik Generalštaba Slovenske vojske Iztok Podbregar meni, da predlog ministrstva »ne bo nikakor zadosten, niti ni potreben ukrep za boljšo popolnjenost Slovenske vojske«. Po njegovem mnenju bi bilo predvsem »treba vse subjekte nacionalne varnosti združiti v celovito novo varnostno-obrambno silo nacionalne varnosti in tako z novo sinergijo iskati moderne, zadostne in potrebne rešitve za nacionalno varnost«. Zamisli ni naklonjen niti pedagog dr. Robert Kroflič. »Moje načelno stališče je, da bi morala biti pri represivnih službah, kot sta vojska in policija, pomembna neka širša splošna izobrazba.« Predlog se mu zato zdi neprimeren, utemeljitev, da je to nujno, če želimo popolniti vojaške vrste, pa neprepričljiva. »Bog pomagaj. Naj jih privabijo na način, ki je smiseln. Najbrž ne bodo kandidatov za vojsko naslednjič hodili iskat že v vrtce.«