Laibach: Love Is Still Alive
2023, Mute
+ + + +
Popularna kultura je bila vedno poligon za manifestacijo ali – bolje rečeno – razkazovanje fascinacije človeštva nad vesoljem, kozmosom, nad nebesnimi telesi, planeti, asteroidi, sateliti in zvezdami, nad neznano črnino nad nami. Še posebej popularna glasba, in to vse, odkar obstaja. Od zgodnjega space age popa in super hita Telstar, ki ga je leta 1962 vizionarski producent Joe Meek napisal za skupino The Tornadoes (no, nekako »ustvaril«, sproduciral in posnel, saj not ni znal ne brati ne pisati), do jazzovskega sprevoda ikone Suna Raja in njegovih občasnih obiskov Zemlje.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
+ + + +
Popularna kultura je bila vedno poligon za manifestacijo ali – bolje rečeno – razkazovanje fascinacije človeštva nad vesoljem, kozmosom, nad nebesnimi telesi, planeti, asteroidi, sateliti in zvezdami, nad neznano črnino nad nami. Še posebej popularna glasba, in to vse, odkar obstaja. Od zgodnjega space age popa in super hita Telstar, ki ga je leta 1962 vizionarski producent Joe Meek napisal za skupino The Tornadoes (no, nekako »ustvaril«, sproduciral in posnel, saj not ni znal ne brati ne pisati), do jazzovskega sprevoda ikone Suna Raja in njegovih občasnih obiskov Zemlje.
Sedaj se vesoljski tekmi pridružuje kolektiv Laibach. Pravzaprav se ji pridružuje vsaj že drugič, saj se je nedavno že izstrelil iz naše atmosfere z glasbo za film Iron Sky – The Coming Race (Timo Vuorensola, 2019). Mala plošča Love Is Still Alive je pravzaprav podaljšek koščka glasbe iz omenjenega filma in se začne prav z različico programiranega vesoljskega countryja iz odjavne špice. Nadaljuje se z različico različice, najprej z nekakšno instrumentalno verzijo in potem z elektro verzijo z načrtnim klišejem – vokalnim efektom, ki so ga v pionirskem obdobju odkrivanja vesolja poleg zvoka sintetizatorjev najpogosteje povezovali s tehnološkim napredkom in z znanstveno fantastiko, povezano z njim, ki se je prek TV-zaslonov takrat prelivala v realnost (in ki ga je takoj zatem popularizirala pop avantgarda skupine Kraftwerk). Z zloglasnim vokoderjem.
Love Is Still Alive izhaja iz že večkrat predelane znanstvenofantastične zasnove: Zemlja je mrtev kos kamna, uničile so jo vojne in pandemije. Luna ni nič na boljšem. Ostanek človeštva – peščica – na eni samcati vesoljski ladji krmari proti Marsu, ki je bil nekoč izvor vsega živega. Vodita jo upanje in ljubezen. Optimistično izhodišče, ki z zadnjim posnetkom (podnaslov: Mars, Dysphoria) stežka, a le zamre. Konec ni srečen, vsaj ne kot iz pravljice.
Kolektiv Laibach s srednjemetražnim poklonom »vesoljski« muziki.
© Ciril Jazbec
Laibach nas na tem ne tako dolgem in zvočno retro-lahkotnem potovanju v osmih delih pelje torej od Zemlje do Marsa, pelje nas skozi različne izpeljanke ene od tem za film Iron Sky – The Coming Race in pelje nas skozi različna poglavja »vesoljske glasbe« – reference, ki odzvanjajo v vakuumu kozmosa, so že omenjena skupina Kraftwerk, pa dvojec Suicide, pa veliki Vangelis ... od elektropopa vse nazaj do šestdesetih let nekega pozabljenega stoletja.
Love Is Still Alive je sežetek variacij na (filmsko) temo in je skupek citatov iz zgodovine popularne glasbe, ki je človeštvu (ali javnosti) zbujala fascinacijo nad tehnološkim napredkom. Včasih s čaščenjem tega, drugič z napovedovanjem. Ko napredek pripelje do bridkega konca ... ostane samo ljubezen?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.