Postavljamo si spomenike

Dejstva, da osamosvojitev ni kar tako, pač pa resna, prelomna stvar v rasti naroda in njegovega življa, se je dobro zavedala prejšnja Janševa vlada. Sloveniji je poveljevala dve leti in po naključju so se ta leta pokrila z obeležitvijo 30. obletnice »razglasitve in obrambe samostojne in neodvisne države«. Zato so vladni uradniki zavihali rokave in pljunili v roke.

Tako je vladni urad za komuniciranje, ki ga je v tistem času vodil Uroš Urbanija, dobro leto dni na posebni spletni strani vsak dan objavljal zgodovinska »dejstva« v čast in slavo nastanka Slovenije. Zapisi so bili politično prirejeni, z vidika zgodovine poenostavljeni in zavajajoči, a so dobro služili svojemu namenu – poveličevanju osamosvojiteljev.

Precej več pa se je dogajalo v realnosti. Ministrstva in drugi organi vlade so v vsem tem času izvedli vsaj 147 različnih prireditev v čast Slovenije, lokalne skupnosti so jih dodale še 186, verjetno pa še več. Na dolgem seznamu osamosvojitvenih proslav je nekaj pričakovanih dogodkov, denimo slovesnost ob dnevu Slovenske vojske ali odprtje razstave »Začelo se je v Pekrah«. Nekaj drugih je bilo izvirnejših: ministrstvo za kulturo in Nova univerza sta tako pripravili Enciklopedijo slovenske osamosvojitve, Arboretum Volčji potok je uredil posebno cvetlično razstavo, ministrstvo za izobraževanje pa je dijakom in učencem razdelilo svinčnike, kip Kristusa, ki ponosno kraljuje nad Riom de Janeirom, pa je zasijal v barvah slovenske zastave.

Na dolgem seznamu programa imajo svojo vlogo tudi spominska obeležja. V času proslavljanja so država in različne lokalne skupnosti skupaj postavile okoli 20 spominskih plošč in drugih obeležij v čast osamosvajanja. Med drugim so postavili nova kipa Jožetu in Ivanu Pučniku, v Bohinju je zrasel kip Francetu Bučarju, na Račjem otoku na Brdu pri Kranju je bilo odkrito posebno obeležje v spomin sestanka koalicije Demos, spomenike osamosvojitve in njenim braniteljem so postavili v Ljubljani, na Vrhniki, v Brežicah, na hribu Trstelj in verjetno še kje. Posebno spominsko ploščo je dobila tudi predsedniška palača, kjer je junija 1991 delovala operativna koordinacijska skupina za zavarovanje osamosvojitve.

Kaj reči na vse to? Z obletnico je imela prejšnja vlada kljub smelim načrtom težave. Proslave in postavljanja obeležij so potekali v senci epidemije, zanjo Janševa vlada ne nosi neposredne odgovornosti. Hkrati pa je proslavljanje obletnice časa, ko so se nekateri borili za človekove pravice, potekalo v senci avtokratskega načina vladanja. Zato je poveličevanje nastanka demokratične in svobodne Slovenije delovalo neiskreno.

POVEZAVA DO GLAVNEGA ČLANKA >>