»Prišel je kakšen klic, naj se nehamo upirati, sicer nas bodo ukinili«

"To je bil verjetno najtežji primer. V času protestov je bilo v javnosti razumljeno, da smo mi tisti, ki izvršujejo voljo oblasti, in da smo popolnoma pasivni. Ampak slika ni bila takšna. Vezani smo bili na navodila in na zakon. Slednji nas zavezuje, saj ni protiustaven, čeprav ima pomanjkljivosti. Državni odvetniki smo lahko postavljeni v položaj, ko moramo delati v skladu z zakonom, ampak proti svojemu pravnemu prepričanju. Če bi šli preko zakona, bi šlo za kršitev službenih obveznosti."

"Tudi sama sem bila seznanjena s tem, da je prišel kakšen klic, naj se nehamo upirati, sicer nas bodo ukinili. Državno odvetništvo namreč ni ustavna kategorija, ustanovljeni smo z zakonom, kar pomeni, da nas lahko državni zbor z zakonom in navadno večino tudi ukine. Kar bi bilo sicer po mojem mnenju pogubno za državo. Na državnem odvetništvu so zbrana desetletja izkušenj ljudi, ki so specializirani za zastopanje države. Ne predstavljam si, kako bi to delovanje prenesli na druge, morda zasebne odvetnike, ne da bi bil vsaj kršen videz nepristranskosti, če stroškovnih posledic in pomanjkanja primerljivih strokovnih izkušenj sploh ne omenjam. Lahko bi nas tudi preselili pod kakšno ministrstvo, s čimer bi nas ohromili. Ne predstavljam si, kako bi lahko kot zastopnik javnega interesa tožili organ, ki smo mu hkrati podrejeni. Vse to odpira vprašanje, zakaj državno odvetništvo kot edini organ znotraj pravosodja ni ustavna kategorija."

(Generalna državna odvetnica dr. Ana Kerševan o tem, da je tretja Janševa vlada državno odvetništvo silila k vlaganju tožb zoper izpostavljene protivladne protestnike; v intervjuju za Dnevnikov Objektiv)