Uredništvo

 |  Kultura

Ljubimki / Obe sanjata o višjem družbenem sloju

Svoje cilje pa bi lahko dosegli zgolj s pomočjo ljubezni z moškim, ki je za vzpon po družbeni lestvici ključen

Fotografija z vaje

Fotografija z vaje
© Ivian Kan Mujezinović

V Slovenskem mladinskem gledališču bodo v soboto, 11. februarja ob 19.30 premierno uprizorili roman Ljubimki avstrijske nobelovke Elfriede Jelinek. Roman je priredil Milan Ramšak Marković, pod režijo pa se podpisuje Nina Ramšak Marković. "Predstava se osredotoča na idejo ro­mantične ljubezni kot ene­ga izmed ključnih pogojev za reprodukcijo sveta, v ka­terem živimo. In na nasilje – tako tisto telesno, intimno, kakor tudi ono strukturno, družbeno," je zapisala režiserka.

Roman Ljubimki v središče postavlja junakinji iz neimenovanega dela Avstrije: Paulo in Brigitte, eno s podeželja, drugo iz mesta. Obe pripadata nizkemu družbenemu razredu, a sanjata o tem, da bi izboljšali svoj socialni položaj, kar bi lahko dosegli s pomočjo ljubezni z moškim, ki je za vzpon po družbeni lestvici ključen. To klasično paradigmo ljubezenskega romana Elfriede Jelinek v svojem delu vzame kot osnovo, vendar jo subvertira in uporabi kot sredstvo za obračun s takratno modo ljubezenskih romanov, ki – kljub temu da obravnavajo ženske – reproducirajo patriarhalne družbene vzorce.

"Besedilo Ljubimki se tako vsebinsko navezuje na tradicijo t. i. ženskih romanov, a se vseeno spopada z normami določene družbe. Avtorica tako v jeziku kakor v načinu naracije dekonstruira omenjeni žanr, s čimer ustvari premišljeno distanco in skorajda onemogoči naše poistovetenje z glavnima junakinjama. V družbi, ki jo ustvari, opazujemo svet skozi poželjive oči nekoga drugega; v vrzeli med nami in njimi, ki so nam radikalno tuji, se odpre interpretacija omenjenega dela," so zapisali v gledališču.

"Romantična ljubezen je eden izmed ključnih pogojev za reprodukcijo sveta, v katerem živimo. Z drugimi besedami: nasilje, ki je neposredno, brutalno, telesno, intimno, kakor tudi tisto, ki je strukturno, razredno, posredno, družbeno, se v romanu razkrije ne kot nekaj, kar se dogaja tu in tam in kar bi v idealni civilizirani meščanski družbi lahko odpravili kot napako, temveč kot nujna druga stran romantične ljubezni. Kot njena senca, kot vedno navzoča značilnost ljubezni v naši buržoazni družbenosti."

Nina Ramšak Marković,
režiserka

Največji politični potencial tega romana je prav v dekonstrukciji normalizacije ljubezenskih odnosov; skozi razliko med sabo (nami) in glavnima junakinjama ter njunim svetom lahko opazimo vzorce, ki se nam zdijo že tako normalni, da jih načeloma doživljamo kot naravno podobo sveta. Roman tako preseže meje in teme avstrijske (slovenske) periferije, romantična ljubezen ali celo ideja romantične ljubezni pa se nam razkrije ne kot posledica, temveč kot pogoj za pripadnost buržoazni družbi, ki temelji na lastništvu. Ljubezen med dvema, ki je intimna in na videz izključuje druge družbene odnose oziroma včasih celo vznikne iz odpora do vsiljenih družbenih norm, se v romanu pokaže kot nujni del domišljije, zaradi katere je naš svet sploh mogoč.

"Romantična ljubezen je eden izmed ključnih pogojev za reprodukcijo sveta, v katerem živimo. Z drugimi besedami: nasilje, ki je neposredno, brutalno, telesno, intimno, kakor tudi tisto, ki je strukturno, razredno, posredno, družbeno, se v romanu razkrije ne kot nekaj, kar se dogaja tu in tam in kar bi v idealni civilizirani meščanski družbi lahko odpravili kot napako, temveč kot nujna druga stran romantične ljubezni. Kot njena senca, kot vedno navzoča značilnost ljubezni v naši buržoazni družbenosti," je zapisala režiserka.

© Ivian Kan Mujezinović

Igrajo: Primož Bezjak, Daša Doberšek, Boris Kos, Anja Novak, Ivan Peternelj, Romana Šalehar, Stane Tomazin, Miranda Trnjanin in Lara Vouk.

Dramaturgija: Milan Ramšak Marković, scenografija: Igor Vasiljev, kostumografija: Maja Mirković, glasba in oblikovanje zvoka: Drago Ivanuša, lektorica: Mateja Dermelj, oblikovanje svetlobe: Andrej Hajdinjak, oblikovanje maske: Nathalie Horvat.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.