Koliko ovadb si je že nabral Hojs?

Družba DSU se je na prispevek z naslovom »Koliko ovadb si je že nabral Hojs?« odzvala s popravkom, ki je bil objavljan v prejšnji številki Mladine.

Na začetku pravijo, da »je družbi DSU nepoznano, od kje avtorju članka znesek 169 milijonov evrov«, kolikor naj bi bil vreden posel med družbo DSU in notranjim ministrstvom, ki predvideva gradnjo novih prostorov za ministrstvo in policijo ter tudi nekatere druge uporabnike, med katerimi gotovo izstopa Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (Sova). 169 milijonov evrov je podatek, ki na več točkah izhaja iz različnih dokumentov, ki so nastajali na relaciji ministrstvo za notranje zadeve - DSU in so citirani v revizijskem poročilu, pri čemer se kot točna številka navaja 169.125.303 evrov z DDV. Da je 169 milijonov evrov »ocenjena vrednost projekta iz leta 2021«, so potrdili tudi na ministrstvu za notranje zadeve.

DSU poleg tega na več mestih problematizira, da izsledkov revizijskega poročila o notranji reviziji posla za izgradnjo novih prostorov ministrstva in policije ne pozna. Gre za očitek, ki ne more biti usmerjen novinarju ali mediju, ki je poročilo pridobil v skladu z zakonom o dostopu do informacij javnega značaja in izsledke poročila objavil.

Družba DSU se v pismu odziva tudi na očitke o nepravilnostih v postopku izbire projektanta za pripravo projektne dokumentacije. Gre sicer za zapise iz medija Necenzurirano, katerega novinarji so spremljali te postopke, kar je tudi nedvoumno navedeno in citirano.

Poleg tega DSU polemizira z zapisanim glede škode, ki naj bi nastala ob morebitnem odstopu  od pogodbe med notranjim ministrstvom in DSU. Na tem mestu naj poudarimo, da smo zgolj navedli odgovor ministrstva za notranje zadeve, ki ga na tem mestu ponovno objavljamo: »V primeru, da bi odstopili od pogodbe, bi morali skladno s pogodbo drugi pogodbeni stranki povrniti vse upravičene stroške in nastalo škodo. Stroški Ministrstva za notranje zadeve s tem pravnim poslom znašajo 37.638 evrov iz naslova izdelave investicijske dokumentacije«. Tudi ta očitek, če že, bi torej moral biti usmerjen v ministrstvo za notranje zadeve.

V članku, na katerega so se odzvali v družbi DSU, smo sicer povzeli tudi glavno ugotovitev revizije, na katero pa se družba DSU ni odzvala. In sicer, da sta DSU in ministrstvo za notranje zadeve pod vodstvom Aleša Hojsa sklenila najbolj negospodaren posel možno, čeprav je bilo na voljo več bolj smotrnih in smiselnih možnosti. Recimo možnost, po kateri bi državotvorno ministrstvo postalo lastnik objekta, kritične infrastrukture, v kateri bo dolgoročno njegov sedež. V skladu z revidiranim poslom namreč objekti ostanejo v lasti sicer državnega podjetja DSU, ki pa jih lahko (tako rekoč skupaj z vodstvom notranjega ministrstva in policije) kadarkoli proda tretji osebi.