Hudo / Ravnalec brade

Za urejenost dlačja

Saša Eržen
MLADINA, št. 7, 17. 2. 2023

© Arhiv Mladine

Moški, ki se brijejo dokaj redno, naj bi v življenju porabili kakih 1080 ur ali 45 dni samo za ta opravek, ki je še vedno precej manj zamuden od britja nog, za katero ženske žrtvujejo 1728 ur oziroma 72 dni življenja. Po letošnjih statističnih podatkih naj bi kar 44 odstotkov moških na svetu nosilo brade (v zadnjih petih letih je številka narasla za krepkih petnajst odstotkov), rast dlak pa seveda spodbuja tudi rast trga pripomočkov za njihovo nego. In čeprav lepotni ideali ženskam ne prizanašajo tako kot moškim, si kozmetična industrija tudi za možakarje rada izmisli kak problem, za katerega brž ponudi rešitev. Za urejanje moškega obraznega dlačja so na primer ustvarili ravnalec brade. Videti je kot električna krtača, ki s pomočjo toplote ukroti dlake, da ne sršijo na vse strani, ampak so zgledno poravnane, zglajene, počesane. Za likanje brade naj bi v povprečju porabili dve minuti, kar je v primerjavi z britjem prava malenkost. Temperatura je pri večini krtačnih likal nastavljiva, ker imajo moški radi praktičnost, pa je pripomoček za negovanje bradnih kocin lahko tudi ravnalec las.

Draga bralka, dragi bralec. Kdor želi danes ohraniti trezno glavo, mora imeti dostop do kakovostnih informacij.
Svet je, žal, nasičen z informacijskim šumom, dobre in premišljene analize, komentarji, recenzije in napovedi pa so v Mladini dostopni zgolj naročnikom. Ta prispevek smo za vas izjemoma odklenili.
Naredite tudi vi kaj zase, postanite naš naročnik in preizkusite Mladinin učinek.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Naslovna tema

Kje bo volivce iskal Vladimir Prebilič?

Upanje sredice

Teden

V šoli ali doma?

Ustavno sodišče potrdilo ustavnost zakonskih sprememb pri urejanju šolanja od doma

Kultura

»V Ljubljani se dogaja to, kar opažam povsod po Evropi«

Vincenzo Latronico, italijanski pisatelj, avtor svetovne uspešnice Popolnosti, o Berlinu nekoč in danes, gentrifikaciji, normativnem seksu, izgubljenem evropskem projektu in pomenu skupnosti