Nekaj sladkega / Romantična komedija, ki se ustraši same sebe

zadržan +

Pigmalion. Nekaj sladkega, Tin Vodopivec, 2023.

Nekaj sladkega je revizija Pigmaliona, le da zamenja spole. Pigmalionskega Henryja Higginsa igra ženska, galatejsko Elizo Doolittle pa moški. In jasno, film se ne dogaja v Londonu, temveč v Ljubljani – »tam, kjer živijo Slovenci«, kot razočarano dahne makedonski televizijski voditelj, ko mu Ace Mojstorovski (Saško Kocev), karizmatični »svetovni guru« (ženska, ki jo pogleda, avtomatično zanosi), avtor novega bestsellerja o oglaševanju (»Manj je več«), razkrije, da njegova naslednja postaja ne bo Pariz, London ali Tokio, temveč Ljubljana. Moral bi priti v novi deluxe hotel, kjer naj bi sodeloval na zvezdniškem panelu, a letalo »zamudi«, zato Kaji (Jelena Jovanova Perić), njegovi muzi in organizatorki tega »dogodka«, ne preostane drugega, kot da Gogija (Saško Kocev), hotelskega slaščičarja, rahlo podobnega Acetu, na hitro pigmalionsko prelevi v Aceta – z vsemi »Unheimliche« momenti vred. Le še vprašanje časa je, kdaj se ji bo zazdel boljši od pozerskega, arogantnega originala in kdaj bo temule filmu, razpetemu med bleferje, piarovce, šmuglerje, hustlerje, šmekerje, influencerje, vlogerje in fejkerje, simbole hitenja in laganja, ki ne postanejo »dogodek« (preveč se trudijo, da bi bili simpatični, ali bolje rečeno: gledalcu se tako prilizujejo, kot da je hotelski gost), in taksi, ki pozabi postati avtobus podjetja Krstić, kapnilo, da je romantična komedija.

A Nekaj sladkega je romantična komedija, ki se ustraši same sebe – kdo ve, morda je Tina Vodopivca, ki rehabilitira Borisa Kobala in demistificira bend Joker Out, v nekem trenutku prešinilo, da se je lotil najtežjega filmskega žanra. Romantični komediji klišeji pomenijo vse – in Nekaj sladkega se jim ni upalo hedonistično prepustiti. Slovenski filmarji se tega žanra zlepa ne lotijo, zato je treba Vodopivca vendarle pozdraviti, pa čeravno najboljše vice očitno pač kot vsi komiki hrani za svoj stand-up. (kino)

cBhp2SgIRK0