Samo ljubezen

Podatkovna znanstvenica Frances Haugen je predlani zapustila podjetje Facebook (danes ga poznamo pod imenom Meta) in razkrila dokumente, ki pričajo, da Metini algoritmi načrtno spodbujajo sovražne vsebine. Kot je povedala v intervjuju za Mladino, je bil odločilen trenutek leta 2018, ko so algoritmi preklopili na sledenje tako imenovanim pomenljivim družbenim interakcijam. »Gre za število klikov, komentarjev, všečkov in delitev, ki jih dobi posamezna objava. V praksi pa to pomeni, da k ’pomenljivim družbenim interakcijam’ štejejo tudi sovražni komentarji, ki se praviloma kopičijo pod najspornejšimi vsebinami. Gre za vsebine, ki ljudi delijo, so neresnične ali škodljive. Najskrajnejše vsebine imajo tako največji doseg. Facebookove algoritme torej poganja jeza, sovraštvo pa je najhitrejša pot do klika,« je dejala.

Družbena omrežja, tudi slovenska, so v zadnjih nekaj letih resnično postala greznica sovraštva in dezinformacij, razpečevalci obojega pa so pogosto ravno politiki. Rešitev na sistemski ravni bi lahko bil evropski akt o digitalnih storitvah, ki je začel veljati novembra lani. V skladu z njim morajo spletne platforme prevzeti večjo odgovornost pri varovanju uporabnikov in podjetij ter okrepiti mehanizme za odstranjevanje nezakonitih vsebin in preprečevanje širjenja sovražnega govora in dezinformacij. Boj proti sovražnemu govoru je napovedala tudi slovenska vlada.

Frances Haugen je prepričana, da lahko v boju z dezinformacijami veliko storimo sami: »Lahko vlagamo dodaten trud v to, da opozarjamo na dezinformacije. Sem odločna zagovornica tega, da bi se ljudje na Facebooku morali pogovarjati v majhnih skupinah, in to z ljudmi, ki jim zaupajo. Z njimi bi se morali pogovarjati o novicah. To, da se pogovarjamo med seboj, je ena od najučinkovitejših rešitev, ki jih lahko uporabimo, da preživimo v vprašljivih informacijskih okoljih.«

Nekoliko težje je, ko se začne sovražni govor. V Združenih državah Amerike je znotraj gibanja za reproduktivne pravice žensk recimo nastala skupina prostovoljcev Love Bomb Squad, ki se na spletu bori proti sovražnemu govoru s prijavami, hkrati pa zagotavlja nekakšen podporni sistem žrtvam sovražnega govora. Pomaga jim tako, da jim pošilja pozitivna sporočila, daje jim vedeti, da niso same in da naj se ne zmenijo za sovražne pripombe.

Po zgledu te skupine je kampanjo proti sovraštvu, poimenovano Samo ljubezen, zagnal tudi Inštitut 8. marec. Usmerjena bo predvsem proti nosilcem moči, kot so politiki. Kakor so ob napovedi kampanje zapisali v inštitutu, smo v zadnjih letih spoznali, »kako lahko želja po politični moči, ideologija grobega neoliberalizma, avtoritarizma ter razdvajanja prevzame institucije in poglablja razlike med ljudmi«. Proti tovrstnim politikam so se doslej borili s spreminjanjem zakonov in referendumi, v nadaljevanju pa si bodo prizadevali »razvijati tudi mehanizme kolektivne solidarnosti, ki jih lahko vsi uporabljamo v svojem vsakodnevnem življenju. Mehanizme, ki ustavljajo delitve in sovražnost ter krepijo solidarnost v skupnost.«