Film tedna / Osli ne znajo igrati

Svet je povsem drugačen, ko nanj pogledamo z očmi živali

V Kinodvoru bo od 22. februarja na ogled film Ia, v katerem poljski režiser Jerzy Skolimowski postavi gledalca v kožuh svojega štirinožnega protagonista ter ustvari pretresljiv pogled na sodobno Evropo. Film je osvojil nagrado žirije na zadnjem festivalu v Cannesu.

Svet je povsem drugačen, ko nanj pogledamo z očmi živali. Ia je siv osliček z melanholičnimi očmi, ki v svojem življenju izkusi tako dobre kot slabe plati sobivanja z ljudmi. Njegova usoda se z vsakim dnem spreminja, on pa je le nemočen opazovalec turbulentnih dogodkov okoli sebe. Na svoji poti je priča neizmerni ljubezni in predanosti, a tudi brezbrižnosti, izkoriščanju in nasilju. Le da se v nečem pomembno razlikuje od nas: Ia nikoli ne izgubi svoje nedolžnosti.

"Osli ne znajo 'igrati', ne morejo se pretvarjati; preprosto so. So nežni, pozorni, spoštljivi, vljudni in zvesti. Živijo v sedanjem trenutku in vse počnejo z vsem svojim bitjem. Nikoli niso narcisoidni. Ne prepirajo se o domnevnih namenih likov in nikoli ne oporekajo režiserjevi viziji. So popolni igralci," je zapisal režiser.

"Osli ne znajo 'igrati', ne morejo se pretvarjati; preprosto so. So nežni, pozorni, spoštljivi, vljudni in zvesti. Živijo v sedanjem trenutku in vse počnejo z vsem svojim bitjem. Nikoli niso narcisoidni. Ne prepirajo se o domnevnih namenih likov in nikoli ne oporekajo režiserjevi viziji. So popolni igralci."

Jerzy Skolimowski,
poljski režiser

Korenine Jerzyja Skolimowskega segajo na začetek velike poljske povojne filmske renesanse. Njegov mentor Andrzej Wajda, s katerim je napisal scenarij za Nedolžne čarovnike (1960), ga je vpeljal v slovito filmsko šolo v Lodžu. Tam je srečal Romana Polanskega in z njim napisal scenarij za Nož v vodi (1962). V šestdesetih letih je posnel serijo inovativnih nizkoproračunskih filmov, v katerih je pogosto odigral tudi glavno vlogo. Kmalu se je uveljavil kot eden najbolj izvirnih glasov poljskega novega vala.

Po težavah s cenzuro je leta 1967 zapustil Poljsko in se v naslednjih letih izkazal kot pomemben soustvarjalec evropskega povojnega umetniškega filma. Mednarodni uspeh mu je prinesel v Berlinu nagrajeni film Štart (1967), komedija z Jean-Pierrom Léaudom; za grozljivko Krik (1978) je v Cannesu osvojil veliko nagrado žirije; z Jeremyjem Ironsom je posnel uspešno politično dramo Delo na črno (1982); Ladja-svetilnik (1985) pa mu je prinesla nagrado za režijo v Benetkah.

Na začetku devetdesetih se je odrekel filmskemu ustvarjanju in se posvetil predvsem slikarstvu. Sodeloval je na Beneškem bienalu in razstavljal širom Evrope in Združenih držav Amerike.

Po dolgem premoru se je k režiji vrnil leta 2008 s trilerjem Štiri noči z Anno, meditativno študijo o osamljenosti in hrepenenju, ki je odprla sekcijo Štirinajst dni režiserjev na festivalu v Cannesu. Sledilo je Nujno ubijanje (2010), minimalistična zgodba o preživetju z Vincentom Gallom v vlogi preganjanega talibanskega bojevnika; film je osvojil posebno nagrado žirije v Benetkah. Leta 2016 je Skolimowski na festivalu v Benetkah prejel zlatega leva za življenjsko delo. 

I5lxVbbRog0