Film tedna / Osli ne znajo igrati

V Kinodvoru bo od 22. februarja na ogled film Ia, v katerem poljski režiser Jerzy Skolimowski postavi gledalca v kožuh svojega štirinožnega protagonista ter ustvari pretresljiv pogled na sodobno Evropo. Film je osvojil nagrado žirije na zadnjem festivalu v Cannesu.

Svet je povsem drugačen, ko nanj pogledamo z očmi živali. Ia je siv osliček z melanholičnimi očmi, ki v svojem življenju izkusi tako dobre kot slabe plati sobivanja z ljudmi. Njegova usoda se z vsakim dnem spreminja, on pa je le nemočen opazovalec turbulentnih dogodkov okoli sebe. Na svoji poti je priča neizmerni ljubezni in predanosti, a tudi brezbrižnosti, izkoriščanju in nasilju. Le da se v nečem pomembno razlikuje od nas: Ia nikoli ne izgubi svoje nedolžnosti.

"Osli ne znajo 'igrati', ne morejo se pretvarjati; preprosto so. So nežni, pozorni, spoštljivi, vljudni in zvesti. Živijo v sedanjem trenutku in vse počnejo z vsem svojim bitjem. Nikoli niso narcisoidni. Ne prepirajo se o domnevnih namenih likov in nikoli ne oporekajo režiserjevi viziji. So popolni igralci," je zapisal režiser.

"Osli ne znajo 'igrati', ne morejo se pretvarjati; preprosto so. So nežni, pozorni, spoštljivi, vljudni in zvesti. Živijo v sedanjem trenutku in vse počnejo z vsem svojim bitjem. Nikoli niso narcisoidni. Ne prepirajo se o domnevnih namenih likov in nikoli ne oporekajo režiserjevi viziji. So popolni igralci."

Korenine Jerzyja Skolimowskega segajo na začetek velike poljske povojne filmske renesanse. Njegov mentor Andrzej Wajda, s katerim je napisal scenarij za Nedolžne čarovnike (1960), ga je vpeljal v slovito filmsko šolo v Lodžu. Tam je srečal Romana Polanskega in z njim napisal scenarij za Nož v vodi (1962). V šestdesetih letih je posnel serijo inovativnih nizkoproračunskih filmov, v katerih je pogosto odigral tudi glavno vlogo. Kmalu se je uveljavil kot eden najbolj izvirnih glasov poljskega novega vala.

Po težavah s cenzuro je leta 1967 zapustil Poljsko in se v naslednjih letih izkazal kot pomemben soustvarjalec evropskega povojnega umetniškega filma. Mednarodni uspeh mu je prinesel v Berlinu nagrajeni film Štart (1967), komedija z Jean-Pierrom Léaudom; za grozljivko Krik (1978) je v Cannesu osvojil veliko nagrado žirije; z Jeremyjem Ironsom je posnel uspešno politično dramo Delo na črno (1982); Ladja-svetilnik (1985) pa mu je prinesla nagrado za režijo v Benetkah.

Na začetku devetdesetih se je odrekel filmskemu ustvarjanju in se posvetil predvsem slikarstvu. Sodeloval je na Beneškem bienalu in razstavljal širom Evrope in Združenih držav Amerike.

Po dolgem premoru se je k režiji vrnil leta 2008 s trilerjem Štiri noči z Anno, meditativno študijo o osamljenosti in hrepenenju, ki je odprla sekcijo Štirinajst dni režiserjev na festivalu v Cannesu. Sledilo je Nujno ubijanje (2010), minimalistična zgodba o preživetju z Vincentom Gallom v vlogi preganjanega talibanskega bojevnika; film je osvojil posebno nagrado žirije v Benetkah. Leta 2016 je Skolimowski na festivalu v Benetkah prejel zlatega leva za življenjsko delo. 

I5lxVbbRog0