21. 2. 2023 | Kultura
Osrednji dogodek Kajuhovega leta / Po njem so poimenovali šole in ulice
Na predvečer 79. obletnice smrti pesnika Karla Destovnika - Kajuha bo nocoj v Cankarjevem domu slavnostna akademija Samo en cvet
Na predvečer 79. obletnice smrti pesnika Karla Destovnika - Kajuha bo nocoj v Cankarjevem domu slavnostna akademija Samo en cvet. Slavnostna govornika bosta ministrica za kulturo Asta Vrečko in predsednik Ustanove Franca Rozmana - Staneta Marijan Križman. Vlada je letošnje leto sicer razglasila za Kajuhovo leto.
Slavnostna akademija Samo en cvet, ki se bo začela ob 20. uri v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma, je nastala po scenariju in v režiji Nine Šorak ter ob sodelovanju vrhunskih dramskih igralk in igralcev, glasbene zasedbe Bossa de Novo, Mešanega pevskega zbora Svoboda Šoštanj s solistko Ditko Čepin in pianistom Gorazdom Čepinom ter drugih.
Posnetek prireditve si bo mogoče ogledati ob 22. uri na 2. programu Televizije Slovenije.
Poleg slavnostne akademije si je mogoče v preddverju velike dvorane državnega zbora vse do petka ogledati priložnostno razstavo Sto dejstev o Kajuhu, na kateri je predstavljenih sto ilustriranih kratkih zapisov s poudarki iz Kajuhovega življenja in literarnega ustvarjanja.
Razstava avtorice Špele Poles je nastala pod okriljem Občine Šoštanj. Prvič je bila postavljena na Trgu svobode v Šoštanju decembra lani, ob stoletnici Kajuhovega rojstva. Ob razstavi je izšla tudi knjiga Sto dejstev o Kajuhu.
Karel Destovnik - Kajuh, pesnik upora in upanja, velja za najimenitnejšega in najbolj priljubljenega predstavnika slovenske partizanske lirike ter enega najvidnejših pesnikov upora v Evropi. V svoji poeziji je izrazil hrepenenje po lepšem in pravičnejšem svetu.
Karel Destovnik - Kajuh, pesnik upora in upanja, velja za najimenitnejšega in najbolj priljubljenega predstavnika slovenske partizanske lirike ter enega najvidnejših pesnikov upora v Evropi. V svoji poeziji je izrazil hrepenenje po lepšem in pravičnejšem svetu. V zgolj šestih letih je ustvaril več kot 150 pesmi, več kot polovica jih je uglasbenih. Po Kajuhovi smrti so v Sloveniji izšli številni ponatisi njegovih pesmi, njegova poezija je prevedena tudi v mnoge tuje jezike.
Literarnega dela Karla Destovnika - Kajuha ni mogoče ločiti od zgodovinskih okoliščin, v katerem je nastalo, a vendar njegova poezija ni le dokument takratnega časa. Kajuhova poezija upora proti vojaškemu okupatorju in kritike družbeno-ekonomske neenakopravnosti nosi sporočila, ki so aktualna tudi danes. V njegovem delu je prisotna tudi večno človeška tema ljubezni.
"Po vojni je postal simbol. Oblast je po njem poimenovala šole, ulice, pisateljsko nagrado, pionirji in pionirke pa so se njegove pesmi učili na pamet. Bil je kanoniziran, uradna doktrina je poudarjala revolucionarni pomen njegovih pesmi, malo manj pa socialno tematiko in osebna doživetja. Po osamosvojitvi, v času, ko naj bi bilo vse drugače kot prej, je sijaj partizanskega pesnika bledel, pojavile so se tudi izmišljene zgodbe, da naj bi ga bili ubili partizani, saj naj bi bil postal kritičen do partije, kar pa ni bilo res," je v Mladini zapisal Jure Trampuš.
"Po vojni je postal simbol. Oblast je po njem poimenovala šole, ulice, pisateljsko nagrado, pionirji in pionirke pa so se njegove pesmi učili na pamet. Bil je kanoniziran, uradna doktrina je poudarjala revolucionarni pomen njegovih pesmi, malo manj pa socialno tematiko in osebna doživetja. Po osamosvojitvi, v času, ko naj bi bilo vse drugače kot prej, je sijaj partizanskega pesnika bledel, pojavile so se tudi izmišljene zgodbe, da naj bi ga bili ubili partizani, saj naj bi bil postal kritičen do partije, kar pa ni bilo res."
Jure Trampuš,
novinar Mladine
Vlada je leto 2023 na široko pobudo javnih zavodov, društev in občin ter ob podpori Društva slovenskih pisateljev razglasila za Kajuhovo leto.
Obeležitev Kajuhovega leta na najvišji državni ravni je poklon pesnikovi družbeno angažirani ustvarjalnosti in povezovalni vlogi njegove poezije.
Karel Destovnik - Kajuh se je rodil 13. decembra 1922 v Šoštanju, v hiši, ki danes nosi ime Kajuhov dom in je ena najopaznejših stavb v mestu. Umrl je v napadu nemške izvidniške patrulje 22. februarja 1944, star 21 let in blizu svojega doma, v Šentvidu nad Zavodnjami. Tam je danes postavljen Kajuhov spominski objekt.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.