TV komentar / Prenos je bil – prenos še bo!

Dve leti in pol se je Jaša Jenull trudil, da bi RTV Slovenija prenašala proteste. Zdaj so ga uslišali, a le zato, ker ga na shodu ni bilo.

Stanka Prodnik
MLADINA, št. 9, 3. 3. 2023

Govor Pavla Ruparja na “našem” protestu na Trgu republike

Govor Pavla Ruparja na “našem” protestu na Trgu republike
© Borut Krajnc

Vse se da, če je volja. Vse se da, če so protestniki »naši«. Ko niso bili »naši«, se je tedanji premier Janez Janša zgražal na Twitterju nad vsako omembo protestov na spletni strani TV Slovenija, brez milosti napadal POP TV, njeno odgovorno urednico Tjašo Slokar in njeno družino, ker je ta televizija redno poročala s petkovih in drugih protestov proti njegovi vladi.

Vse se da, če je volja. Vse se da, če gre za »naše«. Če so »naši« na oblasti, se protesti lahko ignorirajo, prikazujejo kot grozovit politični napad na vlado, ko pa so »naši« v opoziciji, pa se lahko prenašajo in o njih se lahko poroča. To je TV Slovenija, vedno na ravno pravo stran uravnotežena. Tja, kjer je SDS. Ko je Vida Petrovčič kdaj omenila proteste v času Janševe vlade, ko je omenila Jašo Jenulla, je imela na obrazu tisti izraz, ki ga dobimo vsi, ko naredimo požirek kave s skisanim mlekom. A to sredo, ko so bili na Trgu republike »naši«, je z zanosom prevzela prenos in poročanje v živo. In to kar iz studia informativnih oddaj! Zdela se je ganjena, kajti od zadnjih velikih protestov, ki jih je prenašala v živo, tistega dne leta 1994, ko so odstavljali Janeza Janšo, je minilo že 29 let. Tudi mi smo malo ganjeni, le malce drugače: ta obletnica nas opominja, koliko let že traja politično rušenje RTV Slovenija od znotraj, rušijo jo tisti, ki ne razumejo, kaj je novinarstvo.

RTV Slovenija se je v sredo res potrudila, šlo je za resno produkcijo, z režijo, več kamerami – kot bi šlo za prenos skokov v Planici. Tudi ozvočenje je bilo tokrat povezano neposredno v reportažni avto, vnaprej usklajeno, tako smo lahko slišali, kako ponosno poje Pavle Rupar – in to tako Zdravljico kot Čebelice Lojzeta Slaka. Ozvočenje je bilo tako dobro, da smo jasno tudi slišali, da Marjan Smode svoje neuspešnice Moja domovina ne poje, ampak posnetku le pomaga. Lepo je bilo tudi videti, kdo vse se je udeležil shoda. Kar dva člana upravnega odbora Prešernovega sklada! Tam je bil sam predsednik upravnega odbora dr. Jože Muhovič! Pa nekdanji član dr. Milček Komelj, tisti, ki je predlagal, da patru Rupniku podelijo Prešernovo nagrado za življenjsko delo, na zadnji podelitvi pa Svetlani Makarovič iz parterja zakričal v pozdrav »Coprnica!«.

Je bilo prav, da se shod prenaša? Je že prav, da se o tako velikem shodu, pa čeprav ga je z avtobusi organizirala SDS, izčrpno poroča. Ko se na Trgu republike zbere taka množica, da zasedejo tri četrtine trga, je edino logično, da mediji o njej poročajo. Je pa hecno – mar ni bil pred dobrim mesecem dni prav tako velik shod za javno zdravstvo, prav tako velika množica se je zbrala, govorcev je bilo še več, pa tudi tisti protestniki so zahtevali reformo? Zakaj takrat ni bilo prenosa? Aja, niso ga organizirali »naši«.

Na shodu sicer ni nihče omenil, da je reformo, ki je drastično znižala odmerno stopnjo za pokojnino, izpeljala leta 2012 prav vlada Janeza Janše. Vsaj Vida Petrovčič, ki kot gospodarska novinarka to ve, bi to lahko omenila. Aja, »naši«.

Draga bralka, dragi bralec. Kdor želi danes ohraniti trezno glavo, mora imeti dostop do kakovostnih informacij.
Svet je, žal, nasičen z informacijskim šumom, dobre in premišljene analize, komentarji, recenzije in napovedi pa so v Mladini dostopni zgolj naročnikom. Ta prispevek smo za vas izjemoma odklenili.
Naredite tudi vi kaj zase, postanite naš naročnik in preizkusite Mladinin učinek.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Naslovna tema

Kje bo volivce iskal Vladimir Prebilič?

Upanje sredice

Teden

V šoli ali doma?

Ustavno sodišče potrdilo ustavnost zakonskih sprememb pri urejanju šolanja od doma

Kultura

»V Ljubljani se dogaja to, kar opažam povsod po Evropi«

Vincenzo Latronico, italijanski pisatelj, avtor svetovne uspešnice Popolnosti, o Berlinu nekoč in danes, gentrifikaciji, normativnem seksu, izgubljenem evropskem projektu in pomenu skupnosti