Intervju / »Celibat ni vsiljen – ni pa lahka izbira«
Duhovnik Branko Cestnik o celibatu in pretresu, ki ga je v katoliški cerkvi povzročila afera Rupnik

Pater Branko Cestnik med intervjujem za Mladino leta 2016 v samostanu Stična
© Uroš Abram
Branko Cestnik je pater klaretinec, naloge in dela opravlja kot župnik v župniji Frankolovo. Cestnik ni običajen duhovnik, redno piše blog, napisal je dva zgodovinska romana, nekoč je bil zelo dejaven pri katoliških skavtih. Študiral je filozofijo, teologijo, pedagogiko in mladinsko pastoralo, magistriral pa je iz teme Iskanje Boga v gledališču Eugena Ionesca.
Duhovnik ste, ko ste študirali na Teološki fakulteti, ste vedeli, kaj pomeni celibat, kakšna je njegova vloga. Kako ste ga sprejeli in kako ga živite?
Nisem svetni duhovnik, temveč redovnik in duhovnik. Tu je razlika tudi glede celibata. Za redovnike oziroma menihe je bistveno, da so samski, ne glede na to, ali so katoliški ali pravoslavni. Nekateri krščanski svetni duhovniki so lahko tudi poročeni, pa to duhovništva ne zmanjša, kakor vidimo v pravoslavju in v grškokatoliški cerkvi. Drugače kot pri teh tisočletno rimskokatoliško izročilo duhovništvo veže na celibat in mu s tem daje posebno duhovno noto. Celibat ni vsiljen – časa, da ga pred duhovniškim posvečenjem ponotranjiš, imaš veliko. Ni pa lahka izbira. Pomeni določeno askezo, določen duhovni napor, ampak podobno je v vseh čustveno zavezujočih oblikah življenja. Tudi mož in žena se morata kdaj krepko potruditi, da ostaneta drug drugemu zvesta. Tudi vsakdanje prijateljstvo kdaj zahteva, da gremo preko sebe.