»Zelo težko je delati, če moški na vse pretege zanikajo neenakosti«

"Zelo težko je delati, če moški na vse pretege zanikajo neenakosti, so slepi za krivice, ženskam pa je nerodno priznati, da so ujete v te neenakosti. Težko je najti jezik in umetniški pristop. Včasih zavidam sociologinjam, sociologom in akademskim feministkam, feministom, ker imajo položaj, ki se ga lahko držijo. Umetniški pristop pa je nekaj drugega."

"Postala sem bolj občutljiva, ko sem dobila hčerko. Predtem sem v situacijah samo iskala načine, kako čim hitreje opraviti s stvarmi, biti podrejena, se šaliti, kar koli že je bila prioriteta. S hčerko pa sem se začela zavedati, da so igre, ki jih igram, manipulativne do sebe in drugih, in ne želim zapustiti hčerki takšnega sveta. Začela sem rekonstruirati situacije. Podobno se počutim do svojih študentk in študentov. Kakšen svet zapuščam njim?"

"Zame ni bila bistvo projekta odkrivati na novo, temveč razjasniti delovne situacije, skozi katere vedno vstopam v sistem, ki ni narejen zame in se moram vedno znova v njem znajti. Celo to, kako biti slišana. Mladi moški so še zatirani, ko so mladi. Ko pa pride do trka s starejšimi generacijami, je takoj moškim dovoljeno več. Patriarhat ti nekako obljublja moč, ko si 'dovolj star'. Ženske se morajo dokazovati in trdo delati, medtem ko je od fantov pričakovano, da bodo dosegali velike stvari. Skrite neenakosti so v tem, kako se lotevajo življenja in dela, kaj pričakujejo od sebe."

(Vodja mednarodnega magistrskega študija režije snovalnega in predmetnega gledališča na praški akademiji uprizoritvenih umetnosti Sodja Lotker, ki je skupaj z Leo Kukovičič zasnovala simpozij o čustvenosti moških v patriarhatu; v intervjuju za MMC RTV Slovenija)