IK, STA

 |  Družba

Nasilje nad ženskami / V Sloveniji je bilo lani 13 ubojev žensk

Ob 8. marcu problematika nasilja nad ženskami

Akcija ob 8. marcu leta 2021 - stop nasilju, stop poniževanju

Akcija ob 8. marcu leta 2021 - stop nasilju, stop poniževanju
© Borut Krajnc

Organizacije, ki se ukvarjajo z vprašanji žensk, ob mednarodnem dnevu žensk, 8. marcu, izpostavljajo zlasti problematiko nasilja nad ženskami. Ta se lahko za žrtev konča usodno. V Sloveniji je bilo lani 13 ubojev žensk. Združeni narodi so medtem za osrednjo temo tokratnega mednarodnega dneva izbrali digitalizacijo, ki mora zajeti tudi ženske.

Ženski lobi Slovenije med ključnimi problemi položaja žensk v Sloveniji omenja plačno vrzel med spoloma, neenako obravnavo žensk in moških na trgu dela, zlasti ranljivih skupin žensk, poleg tega pa so ženske v večji meri kot moški zaposlene na slabše plačanih delovnih mestih in v slabše plačanih sektorjih.

Ženske se v manjši meri odločajo za podjetništvo predvsem zaradi tradicionalnega dojemanja vloge spola in težav pri dostopu do finančnih sredstev, usposabljanja in mreženja. Ženske so večinske lastnice le 13,3 odstotka podjetij.

Ženske se v manjši meri odločajo za podjetništvo predvsem zaradi tradicionalnega dojemanja vloge spola in težav pri dostopu do finančnih sredstev, usposabljanja in mreženja. Ženske so večinske lastnice le 13,3 odstotka podjetij. Velika je tudi spolna segregacija v poklicih in dejavnostih. Tako v skrbstvenih poklicih močno prevladujejo ženske, v digitalnem sektorju pa moški. V Sloveniji je med članicami EU eden najvišjih deležev moških med zaposlenimi z izobrazbo s področja informacijsko komunikacijskih tehnologij.

Ženske za otroke na leto porabijo 500 ur več kot moški, za gospodinjenje pa 200 ur več

Ženski lobi nadalje med ključnimi težavami omenja usklajevanje poklicnega, družinskega in zasebnega življenja, saj ženske za skrb za otroke v povprečju na leto porabijo dobrih 500 ur več kot moški, za gospodinjenje pa dobrih 200 ur več. Neenakovredna je tudi delitev starševskega dopusta, ki ga večinoma izrabijo ženske. Očetje ne izkoristijo v celoti pravice do očetovskega dopusta, starševski dopust pa jih izkoristi le pet do sedem odstotkov. Manj skrbijo tudi za bolne družinske člane, saj več kot 80 odstotkov vseh dni dopusta za nego izrabijo ženske.

"Če je deček dobil sporočilo, da je pravi moški tisti, ki udari po mizi, se bo v odrasli dobi prej odzval nasilno do ženske kot tisti iz družine, kjer sta imela oče in mama enake pravice in dolžnosti ter kjer sta si enakovredno delila skrb za družino."

Darja Zaviršek,
Fakulteta za socialno delo 

Pričakujejo družbene spremembe za uveljavitev ničelne tolerance do nasilja nad ženskami, pri čemer denimo zahtevajo sprejetje jasnejših pravil in protokolov za prijavljanje nasilja in izboljšanje dostopa do sodnega varstva ter preprečevanje sekundarne viktimizacije. Hkrati pozivajo k temu, da bi z javno razpravo dosegli soglasje o brezpogojni obsodbi in ničelni toleranci do vseh oblik seksističnega govora, zlasti če ga uporabljajo nosilci družbene, institucionalne in simbolne moči.

Lanski protest za pravice žensk v Ljubljani

Lanski protest za pravice žensk v Ljubljani
© Janez Zalaznik

Poslanke in poslance pozivajo, da spoštujejo svoj etični kodeks, da so dostojni, spoštljivi in nediskriminatorni ter da ne uporabljajo seksističnega govora. Takšno ravnanje pričakujejo tudi od vseh nosilk in nosilcev politične moči na vseh ravneh. Vladi pa priporočajo, da pospeši delovanje nove akcijske skupine za boj proti sovražnemu govoru in da pripravi sistemske ukrepe za bolj učinkovito preganjanje seksističnega sovražnega govora.

Žrtve zaradi strahu pogosto ne spregovorijo o spolni zlorabi

Za ničelno toleranco do nasilja nad ženskami se zavzemajo tudi v Inštitutu 8. marec. V analizi so ugotovili, da žrtve pogosto ne spregovorijo o spolni zlorabi, ker jih je strah odziva okolice, ki pogosto prej okrivi žrtev kot storilca, ali ker ustanove pogosto ne ravnajo ustrezno. Za nekatere žrtve je bilo bolj travmatično samo podoživljanje kaznivega dejanja v času sodnega postopka kot pa samo kaznivo dejanje. A s spremembo definicije spolnega nasilja, po kateri samo ja pomeni ja, in z izvajanjem evropske konvencije o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima, t. i. istanbulske konvencije, se stanje po ugotovitvah inštituta izboljšuje.

"V veliki večini primerov je storilec žrtvi poznan, še več, nanjo ima vpliv in je na poziciji moči."

Nika Kovač,
Inštitut 8. marec

Direktorica inštituta Nika Kovač v knjigi z naslovom #metoo: Vihar, ki je pretresel svet, ki jo bodo predstavili v torek, opominja, da se spolno nadlegovanje in nasilje "praviloma ne zgodita v temnih samotnih uličicah in ju praviloma tudi ne povzročajo neznanci". "V veliki večini primerov je storilec žrtvi poznan, še več, nanjo ima vpliv in je na poziciji moči," ugotavlja. V knjigi pokaže, da smo kot skupnost odgovorni, da prisluhnemo žrtvam in jim olajšamo prijavo kaznivega dejanja, če ga že ne moremo povsem preprečiti.

Socializacija je ženskam prinesla nekaj drugega kot moškim

Na pogovoru ob predstavitvi knjige Nike Kovač bosta poleg avtorice sodelovali tudi Jasna Podreka s filozofske fakultete v Ljubljani in Darja Zaviršek s fakultete za socialno delo v Ljubljani. Darja Zaviršek je za STA dejala, da se vse več moških zaveda, da je socializacija prinesla ženskam nekaj drugega kot moškim. "Če je deček dobil sporočilo, da je pravi moški tisti, ki udari po mizi, se bo v odrasli dobi prej odzval nasilno do ženske kot tisti iz družine, kjer sta imela oče in mama enake pravice in dolžnosti ter kjer sta si enakovredno delila skrb za družino."

Eden od preteklih protestov za zaščito žensk v Ljubljani

Eden od preteklih protestov za zaščito žensk v Ljubljani
© Janez Zalaznik

Strinja se, da bi morali rešitve iskati ženske in moški skupaj, ne pa ženske same, da bi torej vključili celotno populacijo, ne pa samo njenega ženskega dela. Vendar je ob tem dodala, da celotni populaciji lahko prinese znanje in veščine samo osnovnošolsko izobraževanje. Hkrati je opomnila, da osnovna šola že dlje časa izobražuje o nesprejemljivosti nasilja, pa ga kljub temu ni nič manj. Ob tem se po njenem mnenju postavlja vprašanje, ali izobraževanje morda poteka na preveč abstraktni ravni.

"Družbeni privilegij moških se kaže skozi različne oblike izkoriščanja, nasilja, poniževanja, nadzora teles in dojemanja žensk kot lastnine, s katero lahko lastnik počne kar koli. Lahko jo tudi ubije."

Delovni odbor za feminizem pri študentskem društvu Iskra

V sredo ob 16. uri protestni shod na Kongresnem trgu 

Delovni odbor za feminizem pri študentskem društvu Iskra medtem za obstoječe stanje krivi patriarhat. Na Kongresnem trgu v Ljubljani bodo v sredo ob 16. uri organizirali protest pod naslovom Patriarhat ubija!, na katerem bodo izrazili nasprotovanje obstoječemu stanju, v katerem prevladuje patriarhat. Ta je nevzdržen, opozarjajo. Po njihovem pojasnilu je patriarhat družbena struktura, v kateri moški dominirajo nad ženskami, skupnostjo LGBTQIA+ in otroki. "Družbeni privilegij moških se kaže skozi različne oblike izkoriščanja, nasilja, poniževanja, nadzora teles in dojemanja žensk kot lastnine, s katero lahko lastnik počne kar koli. Lahko jo tudi ubije," so posvarili.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.