STA

 |  Družba

Nika Kovač / O viharju, ki je pretresel svet

Ob mednarodnem dnevu žensk je izšla knjiga #MeToo: Vihar, ki je pretresel svet, v katerem je predsednica Inštituta 8. marec zbrala pričevanja žensk, žrtev spolnega nadlegovanja ali nasilja

Nika Kovač s svojo novoizdano knjigo

Nika Kovač s svojo novoizdano knjigo
© Facebook / osebni arhiv avtorice

Ob mednarodnem dnevu žensk, 8. marcu, je izšla knjiga #MeToo: Vihar, ki je pretresel svet, v katerem je predsednica Inštituta 8. marec Nika Kovač zbrala pričevanja žensk, žrtev spolnega nadlegovanja ali nasilja, ki so se po začetku tega gibanja v Sloveniji obrnile na inštitut. S knjigo želi spodbuditi nadaljnja osveščanja družbe na tem področju.

Gibanje #MeToo se je začelo v ZDA leta 2017 in se je s pomočjo družbenih omrežij razširilo po svetu. Kot je povedala avtorica na nocojšnji predstavitvi, se je v Sloveniji začelo na pobudo nekaterih posameznic, to pa je sprožilo val pričevanj.

V knjigo je vključila tudi definicijo spolnega nadlegovanja in nasilja ter opisala kampanje, ki jih je gibanje sprožilo, ter spremembe, ki jih takšne akcije prinašajo. Med tem pa so zgodbe in izpovedi žrtev ob ilustracijah Samire Kentrić.

V ZDA se je ob začetku gibanja izkazalo, da je spolno nasilje pogosto povezano s socialnim položajem žensk. Po zaključkih avtorice storilci tovrstnih dejanj praviloma niso neznanci, temveč so žrtvam v večini primerov znani in nastopajo s pozicije vpliva ali moči. V knjigi opiše tudi, kam se žrtve lahko obrnejo po pomoč. Z delom želi apelirati na družbo, naj brez obsojanja prisluhne žrtvam in jim olajša prijavo tega kaznivega dejanja, če ga že ne more povsem preprečiti.

V pogovoru ob knjigi so se strokovna sodelavka in predstavnica Društva SOS telefon Jasmina Imširović Durić, sociologinja in profesorica na Fakulteta za socialno delo Darja Zaviršek ter profesorica na oddelku za sociologijo Filozofske fakultete v Ljubljani Jasna Podreka strinjale, da se tovrstne zgodbe zdijo pomembne, saj v nasprotnem primeru takšna ravnanja ostanejo v zasebnosti. Na molk računajo tudi nasilneži.

Kot je povedala Podreka, so zgodbe, zdaj zbrane v knjigi, pokazale, da je nasilje nad ženskami večplasten pojav, za katerim se skrivajo tudi družbene konvencije, kaj je vloga posamičnega spola v družbi. Medtem konsenza v družbi o tem, kaj je spolno nasilje, ni, saj se velikokrat pojavlja prepričanje, da gre za pretiravanje. Nerazumevanje spoštovanja meje drugih pa po njeni oceni najbolj korenini v prepričanjih.

Po besedah Darje Zaviršek, ki je bila med tistimi, ki so gibanje #JazTudi spodbudile v Sloveniji, so sicer tovrstne zgodbe v Sloveniji zbirali že pred gibanjem, vendar ne v takšni obliki. Pomembne se ji zdijo tudi z vidika, da družba spozna, katere ženske so največkrat žrtve tovrstnih dejanj.

Razlogi, zakaj se ne odločijo, da bi storilce prijavile, pa so zelo različni: lahko gre za strah, med drugim pred tem, kako se bo odzvala okolica, lahko za ekonomsko odvisnost od partnerja. Pogosto tudi niso informirane o tem, kaj bo po prijavi sledilo, postopek pa je lahko zelo mukotrpen, saj ob tem nasilje podoživljajo vedno znova. Kot je izpostavila Imširović Durić, je ženske, ki o tem nikoli ne spregovorijo, treba razumeti, saj jim lahko to prinese vrsto težav.

bJtYGmib4o8

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.