8. marec / Boj se nadaljuje

Osmi marec, mednarodni dan žensk, je eden najpomembnejših praznikov. Ne le zato, ker se na ta dan spominjamo vseh tistih, ki so s svojim pogumom in upornostjo ženskam omogočili, da niso za vedno ostale obsojene na zgolj dve mogoči življenjski usodi, na vlogo gospodinje ali spolne delavke, temveč danes lahko, četudi, žal, še zdaleč ne povsod po svetu, opravljajo delo po svoji izbiri, volijo in svobodno odločajo o svojem telesu. Vseeno 8. marec ni le dan za spominjanje. Je praznik, zazrt v prihodnost. Je dan, ko si mora družba, če tega že ni zmožna početi vsak dan, javno priznati, da boj za enakost vseh ljudi ne glede na spol niti približno še ni končan.

Vsak dan smo bombardirani z dokazi o tem, v kako patriarhalni, okrog moških osrediščeni družbi še vedno živimo. Naj to namenoma ponazorimo s primerom, ki je na prvi pogled videti banalen, nepomemben.

Na predvečer 8. marca sta se podjetnik Bojan Požar in politik Janez Janša javno zgražala nad po njunem mnenju pregrešno drago obleko, ki jo je aktivistka Nika Kovač nosila na dan lanskega RTV-referenduma.

Čeprav imata sama gotovo v lasti tudi oblačila, ki stanejo precej več od domnevnih 300 evrov, in to je legitimno, vsak naj bo oblečen, kakor mu je všeč, in naj za obleko odšteje, kolikor njegov proračun zmore, je bil njun namen jasen: aktivistko v času naraščajoče gospodarske negotovosti pred množicami očrniti kot zapravljivko.

Seveda sta to storila tik pred 8. marcem, saj Nika Kovač vodi Inštitut 8. marec, iniciativo, ki zmore ljudstvo množično zvabiti na referendume in volitve in ga prepričati tudi, da podpre številne projekte, pomembne za zmanjševanje neenakosti v družbi.

Brez teh projektov, ki jih Nika Kovač slikovito, v svojem prepoznavnem, iskrenem, vsakomur razumljivem slogu opisuje tudi v ravnokar pri Založbi Pivec izdani knjigi #metoo – Vihar, ki je pretresel svet, bi bilo v Sloveniji neprimerno manj zavedanja o spolnem nasilju, katerega žrtve so v veliki večini ženske. Inštitut 8. marec je po zgledu gibanja #metoo zagnal projekta #jaztudi in #nisemprijavila, s katerima zbira pričevanja žrtev. Prav tako je omogočil, da so ljudje izvedeli za primere spolnega nadlegovanja na Slovenskih železnicah. Zaradi njegove vztrajnosti imamo danes v zakonodaji zapisano, da »samo ja pomeni ja«, vse drugo je spolno nadlegovanje in nasilje. Gre za pomemben družbeni premik na stran žrtev, ki o nasilju pogosto ne spregovorijo ravno zato, ker jih je sram in strah. Strah predvsem tega, da jim ne bi verjeli.

Prav te dni je Inštitut 8. marec začel nov boj za pravice žensk: za to, da bi bila pravica do splava, ki je zapisana v ustavi, res dostopna vsem. Ugotovili so namreč, da morajo ženske brez zdravstvenega zavarovanja za ta poseg plačati, kar je nedopustno.

A vrnimo se k Požarju in Janši, ki sta zaradi obleke poteptala aktivistko. S tem nista poteptala le nje, vsem ženskam sta dala vedeti, da je neprimerno, če svobodno razpolagajo s svojimi prihodki. Dala sta jim tudi vedeti, da bolje od njih vesta, kako bi se morale oblačiti in koliko za to odšteti.

Prav za to gre, za nešteto vsakodnevnih poniževanj, neposrednih ali subtilnih, ki so usmerjena zoper ženske, pa tudi pripadnike skupnosti LGBTQIA+ ali otroke. Vse to utrjuje patriarhat in znotraj njega različne oblike izkoriščanja, nasilja, nadzora telesa in dojemanja žensk kot lastnine. »Z zasebno lastnino pa lahko lastnik počne karkoli. Lahko jo tudi ubije,« so zapisali v delovnem odboru za feminizem Društva Iskra, ki je na 8. marec v Ljubljani pripravilo feministični shod. Na njem so zbrani od pristojnih institucij zahtevali ukrepanje, od družbe pa, da spolnega nasilja – lani je bilo v Sloveniji kar 12 femicidov – ne tolerira več.

Enkrat je na udaru obleka, drugič rdeči čevlji šele prve slovenske predsednice državnega zbora, tretjič ministrici za kulturo navržejo, da ni kompetentna za razpravo o muzeju osamosvojitve, ker je ženska, še huje, mlajša ženska. Namen vseh teh napadov je retradicionalizacija družbe, zrušitev vsega tistega, kar je bilo v dolgoletnem boju za enakost že izbojevanega. Zato se mora boj zoper patriarhalno družbo nadaljevati vsak dan.