»Zdravje naroda«

To je »tista točka, na kateri v resnici gradimo zdravje naroda. Gradimo zdravje naroda za prihodnost.« S temi vznesenimi besedami je predsednik vlade Robert Golob v torek, po seji strateškega sveta za prehrano, opisal prehrano v šolskih oziroma vzgojno-izobraževalnih ustanovah.

Šolska prehrana bo očitno pomembna tema strateškega sveta, po novem 19-članskega posvetovalnega telesa premiera Goloba, v katero so po izhodiščnih kritikah o preveč monolitni (akademsko-teoretski) sestavi pozneje imenovali še Lilijano Mahne z družinske ekološke kmetije Mahne in agrarnega ekonomista Aleša Kuharja. Predsednica sveta ostaja dr. Nataša Fidler Mis s kliničnega oddelka za gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko ljubljanske pediatrične klinike.

Posebna skupina znotraj sveta se bo torej zdaj lotila pregleda smernic prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki veljajo drugod, in sodobnih znanstvenih dognanj ter prehranjevalnih trendov, ugotovitve pa bodo podlaga za pripravo novih smernic, ki bi lahko začele veljati že prihodnje šolsko leto. Svet naj bi se opredelil zlasti do okrepitve vnosa sadja, zelenjave, polnozrnatih žit in stročnic ter zmanjšanja vnosa sladkorja, soli, procesiranega mesa, uporabe bele moke. Spletna stran Nacionalnega inštituta za javno zdravje sicer ponuja skoraj 20 let stare smernice za prehrano v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Nastale so novembra 2005. V njih v poglavju o jedilnikih za višje razrede osnovne in srednje šole beremo: »Bodite iznajdljivi: namesto v cvrtniku ’ocvrite’ jedi v konvektomatu, uporabite začimbe namesto večjih količin soli, sladice, ki jih pripravljate sami, sladkajte z medom namesto z rafiniranim belim sladkorjem, pripravite meso in zelenjavo na žaru.«

Pri tem je zanimivo pogledati, kaj in kje trenutno nabavljajo osnovne šole. Svež primer s portala javnih naročil je šola v Podčetrtku. Ta je živilsko blago – konvencionalna in ekološka živila – letos naročila v 13 sklopih, ločena sklopa sta »meso in mesni izdelki« ter »perutnina in izdelki«. Ključno merilo izbire (60 točk od 100) je »izpolnjevanje tehničnih oziroma kakovostnih zahtev«, po 20 točk prineseta še najnižja cena in certifikat kakovosti, ki pa ni nujen. Šola je dobila ustrezne ponudbe za 11 sklopov, za katere bo skupaj plačala 261 tisoč evrov, od tega največ, 83.480 evrov, za meso in mesne izdelke, tudi ekološke. Pol manj bo odštela za sklop »sveže ter suho sadje, zelenjava in oreški« (40.911 evrov). Šolska prehrana je očitno zelo vabljiva za trgovske družbe, kakršna je Mercator – ta se v konkretnem naročilu pojavlja v petih sklopih, šoli bo recimo dobavil za 7616 evrov jajc.

Strateški svet pa se bo lotil tudi presoje drugih pobud, kot sta denimo vključitev ekološkega vrtnarjenja v šole in problematika centralnih kuhinj, ki bi lahko pripravljale obroke za več bližnjih šol in bi z njimi hkrati rešili akutno težavo pomanjkanja kadra.