Izjave tedna

»Če nekdo dela 30 let na kmetiji in ima tako proizvodnjo kot mi, ki obdelujemo 240 hektarjev zemlje in ki smo lani vzredili tri tisoč prašičev, menim, da si potem tak kmet zasluži, da si kupi avto, kakršnega si pač želi.« Kmet Danilo Meolic za Planet TV o nakupu novega porscheja, čeprav je prejel 800 tisoč evrov državne pomoči Zgoraj navedena objava (s karikaturo) je bila objavljena v Mladinini rubriki Izjave tedna z dne 17.3.2023. Kot kmet in bralec sicer povem le, da je to pač stvar okusa in smisla za humor – pokazane so različne reakcije štirih prašičev do izstopajočega nastopaštva petega in njegove žene.

Vendar je v predmetnem prispevku na Planet TV dne 14.3.2023 navedeno, da je 800.000 evrov znašala naložba tega kmeta v posodobitev in prilagoditev hlevov dobrobiti živali, h kateri je preko razpisa (Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, z evropskim deležem sredstev 75%) prejel manj od polovice. Tudi ne gre za kabrioleta, kakršen je na karikaturi, ampak za SUV. Slednja razlika je sicer banalna, vendar nakup starejšega klasičnega porscheja poznavalci smatrajo za naložbo, ker bo z leti avto vrednost pridobival (in kot imetnik boš »še bolj frajer«).

Prikazovanje sofinanciranja naložbe na kmetiji kot državne pomoč, zaradi česar bi se pač bilo potrebno obnašati skromno, ponižno itd., pa je nepravilno. V kmetijstvu je, vsaj v večini primerov, potreben kapital za delovno mesto bistveno višji kot drugje in to delovno mesto je relativno slabo plačano, posebej ob upoštevanju delovnih ur in, vsaj v živinoreji, dela tudi vse nedelje in praznike. S podporami naložbam se zato vsaj poskuša kmetijstvo narediti primerljivo z ostalimi panogami, pa tudi zanje obstajajo razpisi za tovrstne podpore. Predvsem zaradi premalo temu namenjenih sredstev se takšen namen sicer ne dosega, ker večini kmetijskih gospodarstev ta realno niso dosegljiva. Ampak to je druga in za to priložnost malo prezahtevna zgodba.

Pa tudi ostala javna sredstva za kmetijstvo niso nobena dobrohotna pomoč. Njihov namen je ohraniti kmetijsko pridelavo v celotni Evropi. Osnovne subvencije so namenjene pokrivanju razlike med stroški in cenami pridelkov. Pri pridelkih od drugod se te zaradi ugodnejših pridelovalnih pogojev in zahtev (predvsem glede varovanja okolja in plačila delovne sile) pač pogosto nižje, močni padci cen pa so posledica že relativno malih presežkov na trgu. Ampak koristi od nižjih cen pridelkov imajo (ali pa bi vsaj morali imeti) potrošniki v obliki nižje cene hrane. Uvoz kmetijskih pridelkov in ostale hrane od drugod v Evropo pa ima po drugi strani za posledico, da se tja lahko izvažajo mnogi industrijski izdelki, pri proizvodnji katerih imajo mnogi Evropejci delovna mesta z višjo dodano vrednostjo. Kmetijske subvencije so namenjene tudi pokrivanju višjih stroškov, nastalih zaradi pridelave na območjih z zahtevnejšimi pogoji, in izvajanja dodatnih zahtev, kot so npr. razni okoljski ukrepi in ekološka pridelava.

Ker pa hrana ni primerljiva npr. s tekstilom, katerega proizvodnja se je pri nas (Sloveniji in Evropi) skoraj popolnoma opustila in preselila drugam (brez nakupa novega oblačila se namreč lahko brez posebnih težav vzdrži tudi nekaj let, brez hrane pa je to stvar dni), je vsaj strateško potrebno vzdrževati domačo kmetijsko pridelavo in obdelane kmetijske površine.

Vprašanje tudi je, kaj bi bil boljši izdatek (pomoč) države: prej navedena podpora v ohranitev in povečanje proizvodnje ali plačevanje eno leto nekaj deset osebam nadomestila za brezposelnost s pripadajočimi prispevki?

In če se vrnem k izhodiščni karikaturi: smo kmetje res primerljivi (le) s po blatu valjajočimi prašiči? Biti kmet na delujoči kmetiji je poklic, ki zahteva mnoga znanja, veščine, trud in voljo, in tega vsi ne želijo in ne zmorejo početi. Izpred, sicer kar nekaj časa, se spomnim izjave starejšega kmeta, ki si je del denarja za začetni kapital zaslužil z začasnim delom v takratni Zahodni Nemčiji, in sicer v zvezi z ugledom (sam bi dodal še samozavestjo) kmeta. Povedal pa je, da so tam stvari (bile) jasne: kmet vozi mercedesa, obrtnik opla, ostali pa ostalo.