Svet za preprečevanje sovraštva

Robert Golob je ustanovil strateški svet za preprečevanje sovražnega govora. Čeprav je sovražni govor pravnoformalno ena izmed oblik odklonskega (in kaznivega) ravnanja na širšem polju sovražnosti, je jasno, da ne gre za strateški svet, ki se bo ukvarjal zgolj s potmi in stranpotmi 297. člena kazenskega zakonika, v katerem so določeni (ozki) pogoji za kaznivost spodbujanja različnih oblik sovraštva, ampak bo delovanje začrtal širše, ukvarjal naj bi se z razrastom sovražnega govora v najširšem smislu.

V kar 17-članskem svetu, ki ga bo na premierovo povabilo vodila direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač, sodelujejo predstavniki pristojnih ministrstev in tudi civilne družbe in stroke, večinoma priznana imena.

Da bo šlo zgolj za posvetovalni organ za kar najširšo razpravo o sovražnem govoru, sta že na tiskovni konferenci skušala poudariti premier Golob in vodja sveta Nika Kovač. Govorila sta, da bodo v svetu poskušali najti odgovore na nerešena vprašanja »sovražnega« in »sovraštvenega« govora. Drugi je nekako sovražni govor v širšem, sociološkem in ne zgolj ozkem kazenskopravnem pomenu.

Na to se je odzval tudi »oče« tega izraza, filozof in publicist dr. Boris Vezjak, ki je med drugim zapisal, da je jasno, da »sovraštvenega govora, kot ga definiram, ne moremo pravno sankcionirati, lahko zgolj pozivamo k višji politični kulturi in se borimo proti njemu na tradicionalne edukacijske in izobraževalne načine. Lahko izvajamo prevencijo in zaostrujemo nadzor spletnih objav. Nabor je omejen.« Poanta, pravi, je preprosta: »Tudi če bi v Sloveniji učinkovito rešili problem sovražnega govora, ki ga je morda za 5 odstotkov vseh primerov širjenja sovraštva, tudi če bi ga začeli konkretno preganjati, a še tega nismo sposobni, bi po obsegu zanemarili in ne preganjali 95 odstotkov sovraštvenega govora. V seštevku bi zato rešili bore malo. Zakaj? Tudi zato, ker se z družbeno fenomenologijo sovraštva preprosto ne ukvarjamo, ker se raje slepimo s problemom sovražnega govora, ki pa ni edini.« Vezjak ima prav. Poleg odkrite strokovne razprave o tem, ali kaznivo dejanje sovražnega govora tožilstvo in sodstvo preganjata v zadostnem obsegu, potrebujemo tudi širšo razpravo o naraščajoči sovražnosti v družbi. In zdaj se bo torej na visoki politični ravni s sovražnim govorom v najširšem pomenu ukvarjal poseben organ – strateški svet.

Trenutek je za ustanovitev takega organa primeren tudi z vidika nedavnega predloga sodnega sveta. Ta visoki sodni organ je ministrstvu za pravosodje predlagal, da bi kazniva dejanja zoper čast in dobro ime črtali iz kazenskega zakonika. Oškodovanci bi v tem primeru pravico lahko iskali le še v pravdnem postopku.

Danes sicer velja, da se ta kazniva dejanja preganjajo izključno na predlog oškodovanca, ki lahko hkrati vloži tudi odškodninsko tožbo po civilnem pravu. Gre za ureditev, kakršno poznajo nekatere evropske države, predvsem Nemčija in Avstrija.