Labodji spev

Februarja sta bila iz sodnega registra izbrisana Muzej novejše zgodovine Slovenije in Muzej slovenske osamosvojitve, ki sta se združila v skupni zavod – Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Posledično sta brez direktorskega položaja ostala Jože Dežman, ki je pod prejšnjo, Janševo vlado prevzel vodenje Muzeja novejše zgodovine Slovenije, in Željko Oset, direktor v času prejšnje vlade ustanovljenega Muzeja slovenske osamosvojitve, ki je bil politični, ne strokovni projekt. Vpisu v sodni register je sledilo prehodno obdobje, v katerem sta oba prejemala direktorsko plačo, dokler nista ta torek prejela odpovedi delovnega razmerja.

Dežman je očitno vedel, da se njegov čas v muzeju izteka, zato se je že v ponedeljek obrnil na medije. Prve so mu prisluhnile Pomurske novice, katerih odgovorni urednik je Matej Zavec, sicer nekdanji beltinski mestni svetnik in podžupan iz vrst SDS. Med drugim so zapisale, da je Dežman zoper vpis novega zavoda v sodni register (in izbris obeh zdaj že bivših zavodov) vložil tožbo, zaradi česar novi združeni muzej sploh še ni ustanovljen, v. d. direktorice Nataša Robežnik pa nima pravih pristojnosti pri vodenju muzeja.

Na ministrstvu za kulturo to zanikajo. »Muzej novejše zgodovine Slovenije in Muzej slovenske osamosvojitve sta bila izbrisana in sta pravno prenehala obstajati. Odločitev sodišča prve stopnje o vpisu, ki ima konstitutivne učinke, učinkuje z dnem vpisa, saj pritožba ne zadrži te odločitve o vpisu,« so pojasnili. Zato ima v. d. direktorice Nataša Robežnik »polna pooblastila za vodenje novoustanovljenega muzeja«.

V ponedeljek zvečer je Dežman nastopil še v na hitro pripravljenem prispevku oddaje Odmevi na TV Slovenija, ki jo prav tako drži v rokah SDS, kjer je potožil, da je prejel odredbo o neprihajanju na delo, »kar je po svoje norost. Prejemam direktorsko plačo, ne smem pa delati. Postopanje z mano sodi v kategorijo izbrisa. Ne dobivam nobenih obvestil, nisem vabljen na sestanke, odvzeta mi je bila volilna pravica.« Kot je še dodal, je »zaradi nezakonitega postopka sprejemanja sistematizacije« vložil prijavo na inšpektorat za delo. To so na inšpektoratu potrdili.

Kot so razložili v združenem muzeju, je bil delovnopravni status Dežmana in Oseta do torka še v postopku ureditve, saj sta ostala brez funkcije direktorja. »Posledično novoustanovljeni muzej nima delovnega mesta zanju, zato jima je bilo odrejeno neprihajanje na delo do ureditve njunega delovnopravnega statusa, saj jima delodajalec zaradi objektivnih razlogov ni mogel zagotoviti dela,« so zapisali v muzeju in dodali, da je obema v tem času pripadalo polno nadomestilo plače, saj razlogi za tedanjo situacijo niso nastali pri delavcih, pač pa delodajalcih.

Obdobje strokovno spornih direktorjev kulturnih institucij iz zapuščine prejšnje vlade se vendarle izteka.

Obema je bila v torek nato vročena odpoved delovnega razmerja. Spet je sledil medijski pogrom, ki ga je diktiral propagandni imperij stranke SDS. Ta se je, skupaj z Dežmanom, čudil, da mu je bila odpoved vročena na podlagi »nesposobnosti«. Gre sicer za »dolgoletno sodno prakso, ki je uveljavila izraz ’nesposobnost’ za različne okoliščine. Tako v tem primeru to ni nesposobnost v smislu razumevanja nesposobnosti zaradi osebnih okoliščin, ampak nesposobnost iz objektivnih razlogov, ki se ne dajo spremeniti,« ob tem pojasnjujejo v muzeju. Dežman je tako zgolj prejel odpoved zaradi nezmožnosti opravljanja funkcije, saj njegovega delovnega mesta v novoustanovljenem zavodu ni več.

Kaj točno bo Dežman storil zdaj, ni jasno. O pritožbi bo, kot pravi, še premislil. Prav tako še ne ve, ali se bo vrnil v Gorenjski muzej, kjer je bil zaposlen prej. Pri svojih 68 letih bi se lahko sicer tudi upokojil.

Ne glede na to si bomo Dežmana zapomnili po spornem načinu vodenja muzeja. Pod njegovim vodstvom so iz Parka Brdo na primer brez pravne podlage izginili kipi s tematiko NOB in nato pod pretvezo nujnega restavriranja pristali v vojaškem muzeju v Pivki. Iz nekdanjega Muzeja novejše zgodovine Slovenije pa so bila odtujena tudi državna priznanja, ki si jih je bivši predsednik republike Borut Pahor zaželel vrniti vidnim osamosvojiteljem. V zvezi z obema primeroma še vedno potekata inšpekcijska postopka.

Z odhodi Dežmana in Oseta, ki za direktorja ni bil imenovan kot najmočnejši med prijavljenimi kandidati, ter še prej Pavla Carja in Dimitrija Rupla se obdobje strokovno spornih direktorjev kulturnih institucij iz zapuščine prejšnje vlade vendarle izteka. Naslednji bi moral oditi Aleš Vaupotič, direktor Moderne galerije.