Hudo / Žoga brez duše

Narejena s tiskalnikom

Saša Eržen
MLADINA, št. 14, 7. 4. 2023

© wilson.com

Žoga se odbija, ker je napolnjena z zrakom. Kadar v njej ni zraka, je kot mrtva, kot da ne bi imela duše. Kaj pa, če bi ustvarili žogo, ki je popolnoma revolucionarna, ker je ni treba niti enkrat samkrat napihniti? Pred to zahtevno nalogo so v legendarni firmi Wilson, ki slovi po kakovostnih športnih pripomočkih – med drugim njihove žoge uporabljajo v ameriški košarkarski ligi NBA –, postavili svoj razvojni oddelek. Konec februarja so na NBA All-star vikendu v Salt Lake Cityju svetu na tekmi v zabijanju predstavili wilson airless basketball, košarkarsko žogo, ki je ni treba napolniti z zrakom, a se kljub temu odbija kot običajna žoga, je podobne teže in velikosti, čeprav je videti, kot da je v resnici izdelana iz plastičnih čipk. Žoga je ustvarjena s 3D-tiskalnikom, iz elastomera oziroma gume v prahu, ki jo v posebnem vzorcu učvrstijo z laserji, preostanek prahu pa previdno odstranijo, kot bi šlo za kakšno arheološko izkopanino. Na koncu žogo, ki iz tiskalnika pride bela, tudi pobarvajo; za njen prvi javni nastop so se odločili za dramatično črno. Izdelek je za zdaj le prototip in ga vsaj še nekaj let ne bo mogoče kupiti.

Draga bralka, dragi bralec. Kdor želi danes ohraniti trezno glavo, mora imeti dostop do kakovostnih informacij.
Svet je, žal, nasičen z informacijskim šumom, dobre in premišljene analize, komentarji, recenzije in napovedi pa so v Mladini dostopni zgolj naročnikom. Ta prispevek smo za vas izjemoma odklenili.
Naredite tudi vi kaj zase, postanite naš naročnik in preizkusite Mladinin učinek.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Naslovna tema

Kje bo volivce iskal Vladimir Prebilič?

Upanje sredice

Teden

V šoli ali doma?

Ustavno sodišče potrdilo ustavnost zakonskih sprememb pri urejanju šolanja od doma

Kultura

»V Ljubljani se dogaja to, kar opažam povsod po Evropi«

Vincenzo Latronico, italijanski pisatelj, avtor svetovne uspešnice Popolnosti, o Berlinu nekoč in danes, gentrifikaciji, normativnem seksu, izgubljenem evropskem projektu in pomenu skupnosti