»Qui si parla solo italiano«

Če želijo pripadniki slovenske manjšine v Italiji podaljšati veljavnost vozniškega dovoljenja, morajo za pravilno zapisano ime s šumniki doplačati in na nov dokument čakati dlje. Siljenje k rabi izključno italijanskega jezika pa se ne konča le pri tem. Pred tujimi jeziki želijo poslanci vladajoče italijanske stranke Bratje Italije zavarovati tudi italijanski jezik v javni upravi. V skladu s predlogom zakona bi bili javni organi in uradi za rabo izrazov, ki »ne sodijo v italijanski jezik«, lahko kaznovani z globami do deset tisoč evrov.

Slovenska senatorka v Rimu Tatjana Rojc je prejela pritožbo pripadnika slovenske manjšine iz Trsta, da morajo tisti, ki pri italijanskem avtomobilskem klubu ACI v Trstu zahtevajo, da se njihovo ime in priimek v vozniško dovoljenje napišeta v izvirniku, to je s slovenskimi šumniki, plačati 150 evrov in čakati deset dni dlje od običajnega postopka. »Pravilno napisano ime in priimek v vozniškem dovoljenju je pravica, ne pa razkošje, za katero je treba plačati visoko ceno,« opozarja senatorka, ki je vprašanje o spornem ravnanju naslovila na italijanskega notranjega ministra Mattea Piantedosija.

Zanimivo je, da se težava s šumniki pojavlja le ob podaljševanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, pri drugih dokumentih te težave ni. Razlog naj bi bil ta, da šumnikov v italijanski abecedi ni. »Ob nemški umlaut se v Italiji nihče ne obregne, zanj Nemci ne plačujejo in ne čakajo dodatno,« pravi senatorka. Meni pa, da bi po rešitvi tehničnih težav pri izdajanju osebnih izkaznic, tudi elektronskih dvojezičnih izkaznic s šumniki slovenske abecede, moralo biti mogoče brez večjih težav pridobiti vse dokumente, ki jih izdelujejo računalniški sistemi pristojnih ministrstev. »Na problem z vozniškimi dovoljenji smo morali opozarjati že prejšnje vlade,« pravi senatorka in dodaja, da gre za bolj tehnično napako, ki pa jo je treba popraviti.

»Skrb zbujajoč je tudi predlog, ki narekuje, da bi se uporabljalo le italijansko izrazje. Ta spominja na čase, ko so se na mestnih zidovih pojavljali napisi ‘Qui si parla solo italiano’ ali ‘Tukaj se govori samo italijansko’,« opozarja senatorka. Predlog zakona za varstvo italijanskega jezika v javni upravi mora potrditi še parlament. Vanj je vključena »zaščita« pred rabo vseh tujih jezikov, še posebej je usmerjen proti »anglomaniji«, proti rabi angleških besed. »Ne gre le za modno muho, anglofonija vpliva na celotno družbo. Razširjena raba angleščine v Evropi pa je zdaj, po izstopu Velike Britanije iz Evropske unije, še bolj paradoksalna,« je zapisano v predlogu zakona.

Predlog določa, da morajo biti vsa imena in kratice, ki se nanašajo na delovna mesta v podjetjih, ki delujejo v Italiji, zapisana v nacionalnem jeziku, tuje besede pa so dovoljene le, če jih ni mogoče prevesti. Poleg tega narekuje, da mora biti italijanščina primarni jezik tudi v uradih, ki se ukvarjajo z neitalijansko govorečimi tujci. »Slovenci imamo po zakonu možnost, da se na javne urade obračamo v slovenskem jeziku, zato se mi zdi predlog protizakonit. Najbolj me skrbi, da to dogajanje pomeni nevaren korak nazaj v čase, ki jih ne bi bilo vredno obnavljati,« še meni senatorka.