Pahor ne skriva želje, da bi monetiziral svojo priljubljenost

Bivši predsednik države Borut Pahor je sprva dajal jasne signale, da bi se po izteku predsedniškega mandata rad znašel v diplomaciji. Vendar se mu želja očitno za zdaj ni izpolnila. Zato se je v maniri pravega vplivneža in kralja Instagrama odločil, da kapital, ki mu ga je uspelo pridobiti med dolgoletno politično kariero, unovči drugače. Tako je nastal Mastercardov podkast navdiha – podkast, ki ga, res je, sponzorira Mastercard in vodi Borut Pahor.

Ta se že od nekdaj trži kot blagovna znamka, zato takšna odločitev ne bi smela biti presenečenje. Komunikolog in kreativec Aljoša Bagola meni, da bivšega predsednika kot blagovno znamko odlikujeta predvsem uspešno nakopičen medijski kapital in prav poseben pedigre, ki ni zgolj političen, ampak se lahko meri tudi z njegovo priljudnostjo in z njo povezano priljubljenostjo. To priljubljenost pa si zdaj očitno želi monetizirati.

Obenem, razlaga Bagola, pripada generaciji politikov, ki so svojo blagovno znamko znali vešče postavljati v ospredje, tako kot recimo bivši ameriški predsednik Barack Obama ali nekdanji britanski premier David Cameron. »Oba, Obama in Cameron, sta nato politični kapital zelo spretno pretopila v – recimo temu tako – popkulturnega. Obama s produkcijsko hišo, ki snema nagrajene filme, izdal je tudi že številne knjižne uspešnice.« Prav zato se Bagola ne bi čudil, če bi Pahor v bližnji prihodnosti izdal kakšno knjigo. Ali pač počel karkoli, s čimer bi se lahko še naprej javno izpostavljal. »Po eni strani je tega kot politik s 30-letno kariero vajen in ima po tem morda celo intimno potrebo, po drugi pa je pot, na katero očitno stopa, v današnjem medijskem sistemu povsem logična.«

In res, Pahor ne skriva želje, da bi unovčil pridobljeni kapital in ga pretopil – v denar, seveda. Tako je v intervjuju za spletni portal Metropolitan, ki gosti njegov podkast, dejal, da po koncu politične kariere ni bil prepričan, »kaj naj z družbenimi omrežji«, ki so mu vsa ta leta »služila kot bližnjica do volivcev«. Zato je začel razmišljati o »možnostih monetizacije oziroma komercializacije«.

Poleg podkasta, za katerega se mu je kot uradni sponzor ponudil Mastercard, je dobil še druge ponudbe – »prva je prišla iz modne industrije že lani poleti, da bi bil eno leto njihov modni obraz,« pravi Pahor. »Bomo videli.«

Odločitev za manekensko kariero zanj sicer ne bi bila ravno nenavadna. Njegovo vedenje na začetku politične poti so mnogi označevali za manekensko pozo – kar pa ni bilo naključje, Pahor je bil v študentskih letih maneken, v gimnazijskih letih pa ga je mama šivilja uporabljala kot model za ženska oblačila.

Čeprav se je z Mastercardom dogovoril za snemanje desetih oddaj, za to še ni prejel nobenega plačila. Kot bivši predsednik namreč ne sme opravljati dela v nobeni podjetniški obliki, so ugotavljali v vladni službi za zakonodajo, na katero se je obrnil po nasvet, lahko pa opravlja delo (v skladu z zakonom o zagotavljanju pogojev za opravljanje funkcije predsednika republike) prek podjemnih in avtorskih pogodb, poroča Dnevnik. V tem primeru mu bo predsedničin urad moral za višino prejetega honorarja znižati nadomestilo plače, ki mu kot bivšemu predsedniku pripada leto po prenehanju funkcije in znaša okoli 5000 evrov bruto.

Izlet v svet podkastov je na začetku leta napovedala tudi predsednica države Nataša Pirc Musar. Bomo na sceni podkastov kmalu priča nekakšnemu dvoboju med bivšim predsednikom in sedanjo predsednico?