DK, STA

 |  Kultura

»V sodobni družbi smo vsi odvisni od nečesa«

Drama Ljudje, kraji in stvari priznanega britanskega dramatika Duncana Macmillana govori o odvisnosti od opoj­nih substanc

Prizor iz predstave  Ljudje, kraji in stvari

Prizor iz predstave Ljudje, kraji in stvari
© Ksenija Mikor

V Slovenskem mladinskem gledališču (SMG) bo v soboto, 22. aprila, ob 19.30 premiera drame Ljudje, kraji in stvari priznanega britanskega dramatika Duncana Macmillana v režiji Matjaža Pograjca, ki govori o odvisnosti in procesu zdravljenja odvisnosti.

Duncanu Macmillanu je v zadnjih nekaj letih uspel preboj z angleških na evropske (tudi slovenske) gledališke odre. Zanj je značilen neobremenjen, na videz preprost realističen slog, ki v gledališču pogoste teme, kot so družina in odnosi, vzgoja in izobraževanje, osebnostne motnje, samomorilnost, odvisnost od drog in alkohola, predstavi kompleksno, brez šolskega psihologiziranja in enoznačnih rešitev, ki bi like in situacije poenostavljali v znane šablone.

Emma je igralka in odvisnica. Zaradi dela se mora razcepljati v različne osebnosti, zato se med rehabilitacijo le težko sooča sama s sabo. Ali zunaj vseh odrskih različic sploh obstaja? Prvi poskus zdravljenja na kliniki za odvajanje ji spodleti, saj se ni zmožna iskreno in z zaupanjem posvetiti terapiji, sploh skupinski ne. V drugo ji gre bolje, a kolega med skupin­sko terapevtsko seanso njeno družinsko zgod­bo kljub temu prepozna kot Ibsenovo Heddo Gabler.

Macmillan Emmino odvisnost od opoj­nih substanc gledališko izjemno učinkovito so­postavi z igralsko odvisnostjo od pozornosti, nastopanja pred občinstvom, s prizadevanjem za uspeh in slavo, bolečo nezmožnostjo neigra­nja, obenem pa ne nakaže lahkega izhoda. Tako kot delo je lahko tudi družina eden od sprožil­nih elementov odvisnosti: ljudje, kraji, stvari. In če je omamljanje v sodobnem svetu edini način preživetja, kako naj se človek sploh kdaj stre­zni? Prvi korak je, da si Emma prizna, da ima težave. Če hoče še kdaj delati kot igralka, se mora znova sestaviti.

"V sodobni družbi vsi odvisni od nečesa, ta odvisnost pa ni bolezen in stigma, ampak je v bistvu realnost vseh nas. Vprašanje vsakega posameznika pa je, koliko si to sam prizna, se s tem sooči in živi, ter koliko si lahko duhovit do te teme, kar je tudi ključ same postavitve predstave."

Matjaž Pograjc,
režiser

Režiser Matjaž Pograjc meni, da smo v sodobni družbi vsi odvisni od nečesa, ta odvisnost pa ni bolezen in stigma, ampak je v bistvu realnost vseh nas. Vprašanje vsakega posameznika pa je, koliko si to sam prizna, se s tem sooči in živi, ter koliko si lahko duhovit do te teme, kar je tudi ključ same postavitve predstave. Po njegovih besedah zato ni naključje, da so v predstavi uporabili tudi marionete kot alter ego glavne junakinje, in tako uporabili "žanr, ki izumira". "

Po besedah dramaturginje Evelin Bizjak se Macmillan v Ljudeh, krajih in stvareh na senzibilen način ukvarja z odvisnostjo ter problematizacijo stereotipnega prikazovanja odvisnosti, ki gre v smer bodisi stigmatizacije ali glorifikacije. Macmillan se poleg tega tudi sprašuje, kateri so vzroki, kje se "te strukture duševnosti zgradijo", da so nekateri bolj podvrženi odvisnosti.

V predstavi igrajo: Janja Majzelj, Ivan Peternelj, Katarina Stegnar, Daša Doberšek, Vito Weis, Matej Recer, Nataša Keser, Klara Kastelec, Blaž Šef, Klemen Kovačič, Matija Vastl, Maruša Oblak, Robert Prebil, Liam Hlede. 

Prevod: Andrej E. Skubic, dramaturgija: Evelin Bizjak, scenografija: Miloš Narobe, kostumografija: Neli Štrukelj, likovna podoba in oblikovanje lutk: Barbara Bulatović, lutkovna delavnica in animacija: Brane Vižintin, koreografija: Branko Potočan, lektorica: Mateja Dermelj, oblikovanje svetlobe: Matjaž Brišar, oblikovanje zvoka: Marijan Sajovic, oblikovanje maske: Nathalie Horvat.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.