Logarjeva emancipacija
Če glasuješ kot SDS, podpisuješ predloge SDS, protestno zapuščaš seje z drugimi poslanci SDS – si pač SDS. Tudi če se vmes samookličeš za nestrankarskega predsedniškega kandidata in razglasiš, da vzpostavljaš platformo.
Najbolj emancipatorni minuti Anžeta Logarja, ko je 21. februarja letos od 10.11 do 10.13 sam vztrajal v klopeh SDS, potem ko je Urška Klakočar Zupančič razjezila Jelko Godec in ko so vsi esdeesovci razen njega že ob 10.10 zapustili dvorano.
© Borut Krajnc
Trinajstega aprila je Delo v dveh mesecih in pol objavilo že 12. afirmativni članek o Anžetu Logarju in njegovi domnevno neodvisni politični platformi, tokrat z naslovom Logar bo svojo platformo ustanovil konec pomladi. Istega dne je stranka SDS na spletni strani objavila fotografijo in poslansko vprašanje svojega poslanca Anžeta Logarja o kibernetskem napadu na zunanje ministrstvo. Povsem enako, kot je dan prej objavila poslansko vprašanje svoje poslanke Anje Bah Žibert ali dan kasneje svojega poslanca Jožeta Tanka. Kje torej poteka Logarjeva emancipacija od stranke SDS in obrat k platformi, ki naj bi »povezovala čez politične ločnice«? Ali recimo Logar v državnem zboru vsaj zadnje mesece glasuje drugače kot sinhronizirana poslanska skupina SDS? Ali vsaj po predsedniških volitvah, na katerih je nastopil pod krilatico »nestrankarski kandidat«, redkeje podpisuje skupne zahteve SDS? Ali si recimo upa ostati v dvorani državnega zbora, ko iz nje protestno odide vodja poslanske skupine Jelka Godec z vsemi drugimi poslanci SDS? Koliko se je Anže Logar res oddaljil od SDS in koliko je to le propaganda?