Kako se med generacijami spreminjajo izkušnje slovenskega izseljenstva 

"Vprašanja in izkušnje slovenskega izseljenstva se med generacijami spreminjajo. Pri mlajših generacijah je država učinkovitejša pri produkciji talentov za globalno okolje kot njihovem privabljanju. Nekdaj si je sicer zastavila postati mednarodno prepoznavno središče znanja in destinacija za globalne talente. Izhajala je iz vizije internacionalizacije, ki je nujna za razvoj in vzpostavitev globalnih odnosov in povezav v svetu. A ta mora biti del celostne vladne politike in celostnega nacionalnega pristopa, nastajati kot del dolgoročnega procesa, v partnerstvu med vsemi ključnimi resorji. V bitki za globalne talente nekatere države ta spoznanja že umeščajo v razvojne načrte in razvijajo sisteme podpore vrhunskega znanja in rok ne glede na poreklo."

"Obrise delovanja vlade, ki nima izgovora, da je v njej preveč raznorodnih partneric, vidimo tudi pri odnosu do tujcev. Nadaljevanje kulture razglašenosti resorjev in ukrepov kaže na problematičen vzorec sprejemanja predpisov in upravljanja države. Staroselcem morebiti drobne tehnicistične podrobnosti, ki se vedno znova znajdejo v slovenskih strategijah in zakonih, zadevajo tudi remigrantke in remigrante. Teh niti Twitter ne pripravi na vnovično snidenje z domorodno kulturo."

(Sociologinja in kolumnistka Jana Javornik o tem, kaj pomeni biti tujka in kako je – tudi v domovini – občutiti drugost: via Večer)