Ghosted

proti

Ni čas za smrt.

Chris Evans je Cole, astmatični kmet, ki na sejmu sreča Sadie (Ana de Armas), samsko in osamljeno kuratorko (»Moja hladna, prazna hiša ima hladen, prazen hladilnik«), a ne opazi, da med njima obstaja seksualna napetost. Na to ga mora opozoriti branjevka. Še celo tega, da flirtata, ne opazi. In še preden rečete romantična komedija, že eksplozivno vrtita globus, saj se izkaže, da je Sadie v resnici tajna agentka, francoski trgovec z orožjem (Adrien Brody), citat Ernesta Stavra Blofelda, pa misli, da je Evans sunil ekskluzivno orožje za množično uničevanje. Kar se začne v pakistanskem magic busu, ki se prelevi v citat Hitrih in drznih, se konča v atlantski vrtljivi restavraciji, ki se prelevi v centrifugo – brez magičnih trenutkov. Varnostni pas ni nujen – tako je več priložnosti za prepadno visenje iz avta.

Ghosted se niti pretvarja ne, da je originalen ali kaj posebnega. Če bi ga hoteli brati med vrsticami, bi lahko rekli, da sporoča, da ljubezen ni več dovolj – ljubezen mora biti globalni geopolitični spektakel, da deluje. Da prime. Da te prilepi na stol. A Ghosted le ponavlja to, kar je Hitchcock tako lepo povedal v filmu Sever-severozahod: ljubezen je kaos, stres, triler, cliffhanger – nikoli zares ne veš, pri čem si. Jasno, Ghosted prikima tudi gibanju #MeToo: ženska je ta, ki rešuje moškega, potrebnega opolnomočenja. Nič, Cole in Sadie ne potrebujeta sveta, temveč le svojo sobo. (AppleTV+)