Po delovno silo v tujino

V Sloveniji imamo že nekaj časa težave s pomanjkanjem delovne sile, čeprav je brezposelnost rekordno nizka. To težavo veliko delodajalcev rešuje z uvozom tuje delovne sile, zadnje čase jih posebej zaradi organiziranosti filipinskih posredovalnih agencij veliko zaposluje Filipince. Podobno zamisel je v nedavnih nastopih omenil premier Robert Golob. S hitrim odprtjem filipinskega konzulata in uvažanjem delavcev s Filipinov bi rad omogočil, da bi ti reševali letošnjo poletno turistično sezono pri nas.

Čeprav se vedno več delodajalcev zateka k uvozu delavcev iz jugovzhodne Azije, je teh v primerjavi z delavci iz balkanskih držav malo. Po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje je bilo leta 2021 izdanih le 27 soglasij k enotnemu dovoljenju za prebivanje in delo za državljane Filipinov, leta 2022 jih je bilo 50, letos do konca aprila pa 21. Po podatkih Statističnega urada RS je leta 2022 v Sloveniji prebivalo 177 državljanov Filipinov, delovno aktivnih državljanov te države pa je bilo lani 105.

Letos je Slovenija filipinskemu veleposlaništvu na Dunaju že poslala neformalni osnutek bilateralnega sporazuma, ki naj bi urejal varstvo delovnopravnih pravic, status delavca in zavarovane osebe, predlagali pa bodo tudi ureditev migracijskega toka. Vlada želi podpisati sporazum še z Moldavijo, Gruzijo, Ukrajino in Turčijo, pravijo na ministrstvu za delo, ki ga vodi Luka Mesec. Poleg tega namerava spremeniti sporazume s Srbijo in Bosno in Hercegovino.

Slovenija je Filipine že zaprosila za soglasje za odprtje konzulata, a ga še ni dobila. Odprtja konzulata v nekaj mesecih po pridobitvi soglasja države sprejemnice ni mogoče pričakovati, pa tudi pogajanja o sporazumu lahko trajajo dlje. Razlogov za optimizem predsednika vlade torej ni ravno veliko.

Težave so prav tako pri nedavno sprejeti noveli zakona o tujcih, ki za podaljšanje dovoljenja za bivanje družinskih članov tujih delavcev čez leto in pol kot nujen postavlja opravljeni izpit iz slovenskega jezika na ravni A1. To bo ogrozilo bivanje marsikatere družine v naši državi, kjer je očitno dovolj prostora za tuje delavce, ne pa tudi za njihove najbližje. Na torkovi okrogli mizi v organizaciji kadrovske agencije Prohuman so se strinjali, da tuje delavce potrebujemo, a da jim je treba zagotoviti dobro delovno izkušnjo. Poudarili so še, da se mora slovenska družba naučiti bolje sprejemati tujce.

»Po eni strani v Delavski svetovalnici že vrsto let kričimo, da se morata sporazuma o zaposlovanju z BiH in s Srbijo spremeniti, ker delavce prisilno vežeta na prvega delodajalca za eno leto. Oni pa, namesto da bi najprej rešili ta problem, na pladnju ponujajo šopek novih sporazumov o zaposlovanju,« opozarja Goran Lukić iz Delavske svetovalnice in dodaja, da bo takšen način reševanja kadrovskega primanjkljaja le voda na mlin slabim delodajalcem, slabim plačam in slabim delovnim razmeram.

»Premier Robert Golob bi očitno rad omogočil pospešeno verzijo uvoza, to pa ni le stvar operative, temveč tudi prioritet,« še dodaja.