»Povzdigovanje in čaščenje narodne enotnosti je v demokraciji vedno sumljivo«

"Povzdigovanje in čaščenje narodne enotnosti je v demokraciji vedno vsaj sumljivo, kadar ni prav očitno antidemokratično. Enotnost, ki skoraj nikoli ni organska, pač pa je privzgojena ali vsiljena, je laboratorijsko okolje za gojenje najčistejših oblik ideologije, ki ne dopuščajo disenza. Spomenik slovenski osamosvojitvi je za slovensko družbo priložnost, da se odpove strupenemu narativu narodne enotnosti in namesto tega proslavi tisto, kar je za funkcioniranje države precej pomembneje, vse od njenega začetka do danes: raznovrstnost identitet, prepričanj, pogledov ter svoboda izražanja, delovanja in povezovanja."

"Spomenik osamosvojitvi bo združevalen, če bo vsebinsko počastil družbeni pluralizem kot ideal, v imenu katerega je bila Slovenija ustanovljena in ki je za zdravo družbeno življenje pomemben tudi danes. Pluralizem je bil, ironično, v resnici pomemben tudi na dan plebiscita, ko so volivci na volišča prinesli najrazličnejši nabor upov in želja: vse od iskrivih sanj o materialni prosperiteti zahoda do želje po prevzemu zahodnih modelov politične participacije in varovanja človekovih pravic."

(Novinarka, literarna kritičarka in esejistka Mojca Pišek v Delovi kolumni o tem, da se poveličevanje narodne enotnosti pogosto pajdaši z demoniziranjem slovenske razdeljenosti)