Pohlep in Petrol

Medtem ko ekonomisti globalno vse glasneje pozivajo k omejevanju cen in s tem preprečevanju inflacijskih dobičkov vsaj v sistemskih panogah, primer omejitve cen pri nas poteka po domačem scenariju: Petrol že toži državo zaradi regulacije cen pogonskih goriv; če bo škodni zahtevek zavrnjen, jo bo po pisanju časnika Finance tožil še zaradi regulacije cen plina, enako tudi Hrvaško. Da bi (verjetno) lažje dokazali oškodovanje zaradi regulacije, je skupina lani v bilancah izkazala 2,7 milijona evrov čiste izgube, a pri tem je nemara pomembno poudariti, da je imela skupina lani rekordnih 9,46 milijarde evrov prihodkov od prodaje. Lanska izguba je torej bila v višini vsega 0,028 odstotka vseh rekordnih prihodkov. Predlani, na primer, je skupina Petrol ob 4,96 milijarde evrov prihodkov izkazala 124,5 milijona evrov čistega dobička. Kaj v skupini Petrol pomeni 2,7 milijona evrov, pokaže podatek iz letnega poročila, da so lani za zunanje intelektualne storitve porabili 11,5 milijona evrov ali 2,5 milijona evrov več kot predlani.

Pomenljiv je tudi razplet na skupščini Petrola minuli teden, in sicer glede dividend, ki so jih izplačali kljub lanski izgubi. Še več, namesto predloga uprave, po katerem bi za dividende razdelili 28,8 milijona evrov ali 70 centov na delnico, so delničarji večinsko podprli predlog delničarja Darija Južne, po katerem bo dividenda 1,50 evra na delnico, zanje pa bo šlo 61,7 milijona evrov ali skoraj ves bilančni, torej prihranjen pretekli dobiček. V rezervah bo po izplačilu 4. avgusta ostalo dobrih 180 tisoč evrov, kar je vrednost 35 kvadratnih metrov velikega stanovanja v ljubljanski Šiški. Zanimivo pa je, kako je Južna, ki prek Vizije holdinga, Perspektive in CGP obvladuje slabo desetino Petrola, na skupščini utemeljil svoj predlog, po katerem se bo iz Petrola odlilo skoraj 33 milijonov evrov več kot po predlogu uprave. Citirali so ga v Financah: »Ker skupina Petrol lani tako rekoč ni imela dobička, ji ni treba plačati akontacije davka in ima tako prostih približno 30 milijonov evrov.« Dodal pa je še: »Upam in se veselim dneva, ko bomo dobili sporočilo, da sta nam obe državi (Slovenija in Hrvaška, op. a.) povrnili škodo. Tak udarec preživijo le najmočnejše družbe.« Zakonca Južna sta na zadnji Managerjevi lestvici najbogatejših Slovencev na 6. mestu z 227 milijoni evrov premoženja. Pomemben partner Južnovega gradbenega podjetja CGP so država in občine; od januarja 2019 do zdaj, torej v dobrih štirih letih, je dobilo 420 milijonov evrov poslov, financiranih z javnim denarjem.

POVEZAVA DO GLAVNEGA ČLANKA >>