»Ko je temu dodal še kakšno lažno novico, je bil recept za vnovično izvolitev popoln«

"Kiliçdaroglu se je kot zasilni kandidat v zelo neenakih pogojih volilne kampanje vendarle kar dobro odrezal. Na koncu mu je verjetno prav premalo karizme odneslo zmago v prvem krogu. V drugem krogu je moral iti na vse ali nič. Okrepil je protibegunska stališča, udaril po mizi in opustil dotedanjo podobo prijaznega dedka. Zgolj pri nacionalistični volilni bazi so bile še volilne rezerve. A tako korenit preobrat v zadnjih 14 dneh večine volilcev ni prepričal, medtem ko je Erdogan lahko vztrajal pri svoji mantri o močnem predsedniku, navdušencu nad tehnološkim razvojem, obnovitelju porušenih delov Turčije in skrbniku regionalno še vedno vplivne države. Ko je temu dodal še kakšno lažno novico, je bil recept samodržčeve tradicionalne populistične kuhinje za vnovično izvolitev popoln."

"V državi tisoč in enega volilnega obraza je Erdoganu uspelo precej bolje kot opoziciji – ta je morala pred meseci šele začeti iskati skupne točke – konsolidirati svojo volilno bazo. Njegova nepredvidljiva bazarska zunanja politika ostaja naporna stalnica v mednarodnih odnosih."

(Novinar Aleš Gaube v Dnevnikovem komentarju o tem, da avtokracija v Turčiji, ki jo pooseblja predsednik Recep Tayyip Erdogan s svojim predsedniškim sistemom, ni bila premagana)