STA

 |  Svet

Je svet res znova na robu jedrske katastrofe?

Svetovalec ukrajinskega predsednika je danes opozoril, da je svet znova na robu jedrske katastrofe, saj je jedrska elektrarna v Zaporožju izgubila vir hlajenja. Mednarodna agencija za jedrsko energijo pa je sporočila, da za zdaj ni neposrednega tveganja za jedrsko varnost.

Poškodbe na jezu hidroelektrarne Kahovka na jugu Ukrajine za zdaj ne ogrožajo jedrske elektrarne v Zaporožju, sta danes zatrdili ruska in ukrajinska stran, ki krivdo za incident zvračata druga na drugo. Mednarodna agencija za jedrsko energijo pa je sporočila, da za zdaj ni neposrednega tveganja za jedrsko varnost, poročajo tuje tiskovne agencije.

cALesMyx4UA

Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) je pojasnila, da je seznanjena s poročili o poškodbah na ukrajinskem jezu Kahovka. Kot so zapisali na družbenem omrežju Twitter, njihovi strokovnjaki v nuklearki Zaporožje pozorno spremljajo razmere, da pa v največji jedrski elektrarni v Evropi ni neposrednega tveganja za jedrsko varnost.

Nuklearka v Zaporožju iz akumulacijskega jezera v sklopu hidroelektrarne na Dnepru dobiva vodo, ki jo potrebujejo za turbinske kondenzatorje in varnostne sisteme. Ukrajinski operater Energoatom, ki upravlja jedrsko elektrarno, je sporočil, da bi poškodbe jezu Kahovka lahko negativno vplivale na nuklearko, da pa so razmere trenutno pod nadzorom. Kot so pojasnili, je bil hladilni bazen elektrarne ob 8. uri poln.

Tiskovni predstavnik ruskega jedrskega podjetja Rosenergoatom pa je za rusko tiskovno agencijo Interfax povedal, da nuklearka, ki jo zasedajo ruski vojaki, ni bila prizadeta.

Svetovalec ukrajinskega predsednika Mihajlo Podoljak je sicer danes opozoril, da se nevarnost jedrske katastrofe v elektrarni v Zaporožju po delnem zrušenju 150 kilometrov oddaljenega jezu hitro povečuje. "Svet je znova na robu jedrske katastrofe, saj je jedrska elektrarna v Zaporožju izgubila vir hlajenja. In ta nevarnost se zdaj hitro povečuje," je v izjavi za medije po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Podoljak.

Jez blizu frontne črte na jugu Ukrajine je bil močno poškodovan minulo noč, ruska in ukrajinska stran pa krivdo za incident zvračata druga na drugo. 3,2 kilometra in 30 metrov dolg jez so na Dnepru zgradili leta 1956 v sklopu hidroelektrarne. Iz akumulacijskega jezera poleg nuklearke v Zaporožju z vodo oskrbujejo tudi polotok Krim, ki si ga je Rusija priključila leta 2014.

pnYcKi47kgg

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.