Zakaj bi moral šef psihiatrije odstopiti

Izjava direktorja Psihiatrične klinike Ljubljana je požela niz ogorčenih reakcij. Ker se niti ne misli opravičiti, so vsi apeli k temu, da odstopi s svoje funkcije, več kot na mestu.

O odmevnem dogajanju glede zlorab in nasilja na Psihiatrični kliniki Ljubljana, ki jih je prvi razkril portal N1, so mnenja precej deljena, vodstvo pa je zdaj zavrnilo vse očitke o neprimernem in nasilnem odnosu do pacientov.

Sam se želim vzdržati končne presoje, ker je na voljo premalo podatkov, lahko pa poudarim nekaj drugega – kar je po novem zmotilo javnost, popolnoma upravičeno, je bila izjava dr. Bojana Zalarja, direktorja Psihiatrične klinike Ljubljana in sodnega izvedenca klinične psihologije. Zgodil se je precedens: njegov nastop na tiskovni konferenci je bil v takšni meri neposrečen, da bi moral, ne glede na resnično stanje glede pričevanj o zlorabah, odstopiti s svojega položaja že zaradi svojih besed. Poskušal bom utemeljiti, zakaj.

Spolne zlorabe so po njegovem največkrat izmišljene

Kaj natančno bremeni Zalarja? V nizu zelo deplasiranih reakcij je najbolj odmevalo pojasnilo, zakaj novinarsko razkritih zgodb ne bi smeli vzeti zares: »Dvajset let nazaj je bilo prijavljenih deset spolnih zlorab, pa jih je bilo devet res. Danes pa od desetih ne vem, če je ena res, ker je to del nečesa. Del sistema.«

Kasneje se je direktor silno nespretno branil pred očitki na svoj račun, češ njegove besede so vzete iz konteksta, kajti želel je sporočiti »ravno obratno«. Pa nikakor niso: prijavitelje spolnih zlorab je primerjal s tistimi, ki so se zdaj po pomoč ob zlorabah v ustanovi, ki jo vodi, zatekli k novinarjem in želel s tem namigniti, da se le v enem od deset primerov zgodi, da bi pričevanja bila resnična. Zakaj? Ker ima on sam takšno poprejšnjo izkušnjo na področju spolnih zlorab.

Že stokrat je povedal isto

Kako vemo, da njegova izjava ni vzeta iz konteksta in zanjo ne more biti opravičila? Zelo preprosto, ker je svojo misel začel z uvodnim, nekako spregledanim stavkom: »Zdaj me lahko sprašujete kot sodnega izvedenca in sem že stokrat povedal.« Zalarjeva misel je torej bila izrečena s funkcije izvedenca in že stokrat poprej enaka. Ni mogoče, da bi bil tolikrat napačno interpretiran in vzet iz konteksta; on čisto zares verjame v izrečeno misel o »fabulatornem« statusu spolnih zlorab, če uporabim njegov pridevnik z iste konference. In ponovil nam jo je že stokrat!

Sociologinja dr. Jasna Podreka je o psihiatrovem šokantnem pojasnilu za Delo povedala, da kaže na veliko nesenzibilnost za tovrstna vprašanja in nepoznavanje problema. Zalarjeva izjava je v celoti neskladna z vsemi znanstvenimi raziskavami na tem področju, statistika je ravno obratna: lažnih prijav je nekje en odstotek. Kot je ugotovila že sama, je stališče s pozicije direktorja psihiatrične ustanove in psihologa, ki je sodni izvedenec, v tej meri nedopustna, da bi sama po sebi morala biti razlog za razrešitev osebe. Sam bi dodal: ker jo je že stokrat povedal, je tudi stokrat razlog.

Njegova presoja daje slutiti tudi siceršnjo nesenzibilnost za dogajanje v družbi in morda posledično tudi v ustanovi, ki jo vodi. V svojem nastopu je postregel z neverjetnim nepoznavanjem funkcije medijev in se na veliko sprenevedal, češ da gre za podiranje slovenske psihiatrije in igral na karto žrtve. Lahko se nam zgodi, je napletal, da bomo potem nezdravljene psihiatrične bolnike srečevali na železniških postajah.

Za sodnega izvedenca je izpričal tudi bizarno razumevanje postopkov obravnave, ko gre za dokazovanje: »Sprašujete me nekaj, kar ni dorečeno. Vi mi rečete: imeli smo toliko in toliko sogovornikov. Ali želite, da jaz pripeljem svojih 50 govorcev, ki bodo govorili čisto drugače?«

Direktorju se potemtakem zdi, da so pričevanja o zlorabah in nasilju na psihiatriji nekakšna tekma: novinar pripelje svoje sogovorce, ki podajo obremenilna pričevanja, on pa bo pripeljal svoje, ki bodo dejali, da je na psihiatriji vse najlepše, on pa simpatična oseba.

Njegovih 50 govorcev

Naj poantiram povedano na primeru spolnih zlorab: to je podobno, kot če bi nekdo, ki je spolno zlorabljal, na sodišče pripeljal osebe, ki bi pričale, da one že niso bile spolno zlorabljene. Ja, čisto mogoče niso bile, ampak ta podatek storilca na noben način še ne razbremeni možnosti, da je zlorabil tiste osebe, zaradi katerih se je znašel na sodišču. Zalarju pa se močno zdi, da bo »mojih 50 govorcev«, ki jih bo medijem ponudil sam, povsem ovrglo začetne obremenilne izjave in malodane grozi z njimi.

Seveda lahko razumemo, da obstajajo tudi krivične obtožbe, toda pred njimi lahko direktorja obrani zgolj celovit in objektiven nadzor. Navijaški klub njegovih privržencev ne more imeti pri tem nobene teže. K sreči je Zalarjeva izjava požela niz ogorčenih reakcij med zagovorniki ženskih pravic, nevladniki in tudi v politiki. Ker se niti ne misli opravičiti za svoje škodljive in nevarne misli, s katerimi je razkril globoko deplasirane poglede, ki mejijo na seksizem, so vsi apeli k temu, da odstopi s svoje funkcije, več kot na mestu.

**Avtorjev komentar je bil najprej objavljen na spletnem blogu IN MEDIA RES**