Komentar / N'toko: Konec ameriške izjemnosti
Obdobja, ko je bilo še mogoče prodajati pravljice o ameriški izjemnosti, je nepreklicno konec
Počasi se bo treba spoprijeti z neprijetno resnico, da je ameriški politični razred popolnoma izčrpan. Vodstvu najmočnejše države na svetu, ki stoji za največjo vojsko in nuklearnim arzenalom, bi danes težko zaupali samemu najti pot do trgovine in nazaj. In naj liberalni mediji še tako natančno merijo nabuhlost obraza Vladimirja Putina, špekulirajo o Xijevem zdravstvenem stanju ali povzemajo nore zgodbe o mentalnem stanju Kim Jong Una, so vsi videti kot prava podoba mladostne bistrosti v primerjavi z ameriškimi predsedniškimi kandidati. Pravzaprav je šokantno, kako malo pozornosti svetovni mediji namenjajo pojavu, ki ga lahko zazna vsak laični opazovalec. Celotno predsedovanje Joeja Bidna je namreč ena sama kolekcija zdrsov in padcev, ki se jih njegovi hendlerji trudijo na vsak način prikriti. Voditelj »svobodnega sveta« komaj zmore tri minute pred kamero brez incidenta. To niti ni osebnostna hiba samega Bidna – dejansko je neetično, da demokratski establišment pošilja na odre 80-letnika, ki ima zdravstvene omejitve. A v slogu Severne Koreje se mediji skupinsko pretvarjajo, da je vse v najlepšem redu in da je Joe Biden edini pravi kandidat za predsednika tudi na naslednjih volitvah.