The Son

za

Smrt lahko počaka.

Florian Zeller je trilogijo Oče/Mati/ Sin najprej uprizoril v gledališču, potem je posnel Očeta, odmev Hanekejeve Ljubezni (okej, Ljubezni z »dementnim«, oskarjevskim Anthonyjem Hopkinsom), zdaj pa je posnel še Sina, v katerem lahko vidite odmev tako Redfordovih Navadnih ljudi kot filma Pogovoriti se morava o Kevinu, ki ga je posnela Lynne Ramsay, saj najstniškega Nicholasa (Zen McGrath) depresija tako muči, zvija, trpinči in radikalizira (»Vse me ves čas boli«, »Nisem dobro«), da ga kar trga (kot Jamesa Deana v Uporniku brez razloga) in da njegova oče in mati,

Hugh Jackman in Laura Dern, sicer ločenca (on precej bolje situiran od nje, tudi ponovno poročen, jasno, z bistveno mlajšo žensko), ne vesta več, kaj narediti (njuna nemoč je tako agonična kot njegov mrak), še toliko bolj, ker njegov »klic na pomoč« postaja čedalje bolj nepredvidljiv, agresiven in grozljiv (»Plaši me,« dahne mati), vir vsesplošnega nelagodja, negotovosti in napetosti (ne, mali ni le v »fazi«), kar tale film – sicer lekcijo iz starševske spodletelosti, slabe uigranosti socialnih vlog in precenjenosti ljubezni (»Ljubezen ni dovolj«) – prelevi v odgovor na vprašanje, kaj, če oče ni bil dober s tabo in če je slabo odigral svojo vlogo: »Just fucking get over it!« (VOD – Amazon Video ipd.)