Centralne banke in izguba

Banka Slovenije kot centralna banka ni ravno institucija, ki bi opozarjala na svoje poslovanje – da je nihče ne gleda preveč, si celo želi. A lanski rezultati te banke in drugih centralnih bank so svarilo, da dobičkonosnost finančnih gigantk nikakor ni nujna, ignoranca njihovih bilanc pa ni na mestu. Zadnja reševalna instanca v primeru izgub Banke Slovenije je namreč proračun.

Banka Slovenije je lani izkazala najnižji dobiček vsaj v zadnjih desetih letih: 1,7 milijona evrov. V preteklem desetletju so njeni dobički večinoma znašali med 50 in 80 milijonov evrov, izstopali sta leto 2019, ko je dosegla rekordnih 181 milijonov evrov dobička, in predlansko leto 2021, ko je že imela slabši rezultat v višini 37 milijonov evrov dobička. Banka je lani imela težave zlasti na dveh postavkah; zaradi dviga obrestnih mer ob boju z inflacijo je z obrestmi zaslužila manj (neto obrestni prihodki so ji medletno padli za 30 milijonov evrov), kar za 225 milijonov evrov pa je morala zmanjšati knjigovodske vrednosti vrednostnih papirjev, ki jih ima v portfelju. »Tržna vrednost številnih vrednostnih papirjev v lastnih portfeljih Banke Slovenije se je zmanjšala zaradi povečanja zahtevanih donosov v letu 2022, kar je imelo za posledico nerealizirane negativne učinke vrednotenja ob koncu leta,« so pojasnili.

Predlani je ta popravek navzdol znašal »le« 15 milijonov.

Banka Slovenije sicer upravlja 18,5 milijard evrov velik portfelj papirjev. Nastale izgube so pokrili z »blažilniki«, torej rezervnim denarjem, ki ga imajo prihranjenega iz preteklih dobičkov. Uporabili so jih ravno toliko (138 milijonov evrov), da so na koncu lahko izkazali minimalni dobiček. V skladu z zakonom bodo četrtino dobička, torej 437 tisoč evrov, nakazali v proračun, ostalo v lastne rezerve.

Tudi druge centralne banke imajo slabe rezultate, izgube pokrivajo z rezervacijami. ECB je končala z »ničlo«, ker je sprostila 1,6-milijardni blažilnik, nemška Deutsche Bundesbank je enako pokrila 172-milijonsko izgubo. »V Banki Slovenije smo se na takšne razmere pripravili že v preteklih letih,« mirijo v naši centralni banki; iz bilanc recimo izhaja, da imajo rezervacij po lanski porabi 138 milijonov še 560 milijonov evrov. In obeti? »Dolgotrajen boj z inflacijo namreč ne pomeni nič dobrega za rezultate poslovanja centralnih bank v prihodnjih letih. Njihove bilance so ukrojene tako, da bodo izgube postale nova normalnost njihovega poslovanja,« je v Financah opozoril bančnik Srečko Korber.

V Banki Slovenije očitno ni panike. Še naprej jim rastejo stroški poslovanja, zgolj lani so znašali 45,9 milijona evrov in so kar za 2,8 milijona evrov presegli predlanske. Zgolj stroški dela so v okviru tega narasli z 28,8 na 30,1 milijona evrov.

Prejemki petčlanskega sveta Banke Slovenije pa so lani znašali milijon evrov.