Flash

zadržan

Alternative.

V Zemeckisovi klasiki Nazaj v prihodnost se Marty McFly (Michael J. Fox) s časovnim strojem zavihti v preteklost, kjer poskrbi, da njegova mati shodi s fantom, ki ga bo spočel, ne pa z vsiljivim barabinom, ki bi ji spočel nekoga drugega, tako da se sam ne bi nikoli rodil. Flash je Nazaj v prihodnost v času superjunaških spektaklov – Barry Allen (Ezra Miller), alias Flash, preiskovalec kriminala v Gothamu in obenem bliskoviti superjunak (dekleta ob pogledu nanj kar omedlevajo), ki je strukturiran kot časovni stroj, se zavihti v preteklost, da bi preprečil nasilno smrt svoje matere, a s spreminjanjem preteklosti spremeni tudi prihodnost. Marty McFly bi lahko o tem pisal knjige, pa ga ni na spregled. Nič hudega – nadomešča ga Batman (Ben Affleck), ki Flasha posvari pred pogubnimi posledicami (diabolični general Zod!), toda posledice so v superjunaških filmih, še posebej teh novejših, ki se modno stegnejo v multivesolje, itak nekonsekventne. Ali bolje rečeno: posledice so le razlog, da lahko Flash aktivira svoje superjunaške sposobnosti.

Flash je kot Amerika, ki potrebuje vojne, da bi dobila razlog za aktiviranje svojega state-of-the-art orožja. Vsak časovni pas – okej, vsako vesolje – ima svojega Batmana; če ne z obrazom Ben Affleck, pa z obratom Michaela Keatona. George Clooney ne more biti daleč. Flash sporoča: alternativa obstaja! Multivesolje je odgovor na neoliberalni dictum: ni alternative! Problem je le v tem, da vsak alternativni svet – vsako vesolje – varuje in obvladuje ameriška vojska, maskirana v superjunaka. Flash je sicer del »DC-jevega razširjenega vesolja2, toda svoje največje hite – recimo Flashevo upočasnjeno, časovno ustavljeno reševanje dojenčkov, ki padajo iz razpadajoče stavbe – ukrade pri Marvelovih Možeh X. (kino)