Komentar / Vlado Miheljak: 500 dni

»Joe Biden je še povedal, da je o tem na dolgo govoril z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in mu pri tem pojasnil, da bo ZDA še vedno zagotavljala podporo Ukrajini, enako kot jo zagotavlja Izraelu. ’Ukrajini moramo začrtati premišljeno pot, da bo lahko izpolnila pogoje za vključitev v Nato,’ je dejal ameriški predsednik. Spomnil je, da je ruski predsednik Vladimir Putin pred vojno zahteval zavezo, da se Ukrajina ne bo vključila v Nato, a je ni dobil, ker zveza vodi ’politiko odprtih vrat’.«

»Tik pred današnjim vrhom Nata v Vilni je bila objavljena raziskava javnega mnenja v državah članicah zavezništva, ki je pokazala, da Slovenija spada v skupino najbolj natoskeptičnih držav. Glede na lansko leto je v Sloveniji padla podpora Natu, povečevanju izdatkov za obrambo in oboroževanju ukrajinskih sil. Najbolj pa izstopa podatek, da poročanju slovenskih medijev o vojni v Ukrajini zaupa le 30 odstotkov slovenskih državljanov.«

Nesrečno ukrajinsko ljudstvo že več kot petsto dni doživlja gorje, ki se ne more primerjati niti z balkanskim klanjem v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. A vseeno je, to se ne poudarja, delež žrtev in neposrednih zločinov nad civilnim prebivalstvom bistveno manjši, kot je bil v klanjih na območju bivše Jugoslavije. A kakorkoli, Ukrajinci so večkratna žrtev. Najprej žrtev skrajno pogubne politike njihovih tako ali drugače izvoljenih ali postavljenih političnih vodstev do kompaktno poseljene ruske manjšine, kar je izzivalo sosednjo matično državo. V drugo so žrtev praznih obljub o politiki odprtih vrat. Nikoli doslej ni vojaška zveza Nato, ki vstopa v 75. leto obstoja, gojila tako ščuvajoče politike, kot jo pooseblja dosedanji in prihodnji generalni sekretar Stoltenberg. Ta sicer ni razlog za vojno, je pa eden od garantov, da se nesmiselna krvava vojna še dolgo ne bo končala. Spomnimo se, 7. 1. 2022, ko je že bilo zaznati vonj vojne, je Stoltenberg Ukrajince zavajajoče opogumljal, da ima »… vsaka država pravico, da se sama odloči, ali se bo pridružila katerikoli pogodbi ali zavezništvu«. Kar je Rusom, ki so zaradi praznih obljub, ki so bile večkrat izrečene Gorbačovu, pa tudi zaradi sistematične kršitve dogovorov iz Minska, dalo dodatni alibi, da so vkorakali v Ukrajino.