Projekti pokoronske obnove na realnih tleh

»Danes je zgodovinski trenutek za Slovenijo. Kot vedno ob prelomnih trenutkih smo bili tudi ob pripravi tega razvojnega dokumenta sposobni stopiti skupaj. Rezultat je jasna vizija in strategija razvoja naše države v digitalno in zeleno prihodnost.« Tako pompozno je 30. aprila 2021 oddajo slovenskega Načrta za okrevanje in odpornost v Bruselj pospremila državna sekretarka v prejšnji vladi Monika Kirbiš Rojs. Načrt, ki ga je evropska komisija potrdila julija 2021, je predvidel porabo 2,5 milijarde evrov evropskih sredstev, od tega skoraj 1,8 milijarde nepovratnih.

A zdaj, dve leti kasneje, se načrt postcovidnega gospodarskega okrevanja popravlja, zneski so nižji. Namesto pompoznih napovedi, ki smo jih poslušali pod prejšnjo vlado, novinarji zdaj na neformalnih brifingih poslušamo o neizvedljivih projektih, nerealnih časovnicah in revizijah, ki potrjujejo nepravilnosti pri uvrščanju v načrt.

Finančno ministrstvo je v ponedeljek potrdilo, da Slovenija, tako kot druge države, v Bruselj pošilja spremembo načrta; po novem bo ta vreden 2,16 milijarde evrov. Nepovratna sredstva se bodo zmanjšala za 286 milijonov evrov, z 1,8 milijarde na 1,5 zaradi administrativne uskladitve (ob pripravi načrta je bila pričakovana gospodarska rast nižja od  kasneje uresničene), posojila se bodo znižala za 160 milijonov evrov, s 705 milijonov na 545, dodatno pa je Slovenija za načrt dobila 122 milijonov evrov nepovratnih sredstev za energetske ukrepe (RePower EU).

Ti novi podatki so povezani s konkretnimi projekti; s seznama so izločili tiste, ki do sredine leta 2026 niso uresničljivi, trdijo na ministrstvu in dodajajo, da to ne pomeni, da ne bodo financirani drugače in uresničeni kasneje. Tako je izločen projekt nove infekcijske klinike v Mariboru (po novem naj bi bila zgrajena z »domačimi viri«), bosta pa uresničena projekt infekcijske klinike v Ljubljani in tudi projekt medicinske fakultete Kampus Vrazov trg. Zanj želi ministrstvo pridobiti 40 milijonov evrov nepovratnih sredstev, dodatnih 12 milijonov bo zagotovilo samo.

Največji rez je predlagan pri ukrepih zmanjševanja poplavne ogroženosti, za katere bi namesto 280 milijonov evrov posojil po novem počrpali le 120 milijonov evrov. Kateri projekti bodo iz načrta za okrevanje in odpornost izpadli, še ni povsem jasno, je pa znano, da je bilo pod prejšnjim okoljskim ministrom Andrejem Vizjakom v ta del načrta vključenih veliko (občinskih) projektov iz predalov. Takih, ki so zaradi različnih okoliščin leta in leta ostajali neuresničeni, nato pa so jih v ihti iskanja projektov za Načrt za okrevanje in odpornost leta 2021 uvrstili na seznam. Že takrat so se pojavljali pozivi naravovarstvenih nevladnih organizacij in lokalnih pobud, da bi bilo treba o teh projektih protipoplavnega urejanja vodotokov povsem na novo premisliti, jih namesto s standardnimi »betonskimi« rešitvami izpeljati s sonaravnimi rešitvami in z upoštevanjem ekstremnih vremenskih okoliščin, ki jih doživljamo.

Minister za naravne vire Uroš Brežan je v sredo razkril, da so na ministrstvu izpeljali interni izredni nadzor, preverili postopke izbire naložb za načrt in »odkrili določene pomanjkljivosti«. Napovedal je, da bo Direkcija RS za vode na podlagi ugotovitev revizije ponovno pregledala nabor predlogov na območju Drave in Srednje Save in se opredelila do njega ter do morebitne dodatne vključitve projektov, ki so izvedljivi do sredine leta 2026.